SP v hokeju 2017
()

Poudarki

  • "Rdeči stroj" 27-krat prvak in tudi zdaj brani zlato
  • Medalje osvojilo vsega 11 držav, zlato le osem
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 5 glasov Ocenite to novico!
Kanadski hokejisti
Kanadčani so zmagali na zadnjih dveh prvenstvih in se le še utrdili kot prva hokejska velesila, pri čemer pa končnica Stanleyjevega pokala še naprej ostaja pomembnejša od sočasnih svetovnih prvenstev. Foto: Reuters
Ruski hokejisti
Ruski hokejisti so 15 let zaman lovili zlato, med letoma 2008 in 2014 pa so osvojili štiri naslove svetovnih prvakov. Takole so se razveselili zmage v finalu nad Finsko v Minsku maja 2014. Foto: Reuters
Češka
Veliko veselje Čehov po koncu tekme v Kőlnu 23. maja 2010, ko so v finalu z 2:1 ugnali svoje večne tekmece Ruse. Foto: Reuters
Kenny Jönsson in soigralci
Kapetan Švedske Kenny Jönsson in soigralci so v Rigi leta 2006 pometli s tekmeci in olimpijskemu zlatu dodali še naslov svetovnega prvaka. Foto: Reuters
Zlati Ilija Kovaljčuk ob zmagivtem goluv Quebecu 2008
Rusija je na prvem turnirju na kanadskih tleh po 15 letih prekinila sušo in osvojila naslov svetovnega prvaka. Rusi so naslov prvič ubranili v Švici, v Nemčiji pa jim je Češka preprečila tretje zaporedno slavje. Foto: Reuters
Miroslav Šatan po zmagoslavju
Slovaška je najmanjša država, ki se lahko pohvali z naslovom svetovnih hokejskih prvakov. Foto: EPA
Marcel Rodman, Anže Kopitar, Tomaz Razingar, Robert Ciglenečk
Risi so na SP-ju leta 2005 dobili odločilno tekmo proti Avstriji in si drugič zagotovili obstanek med najboljšimi 16 hokejskimi reprezentancami na svetu. Foto: Reuters
Anže Kopitar in Ivan Čiernik
Anže Kopitar je bil v Halifaxu pri 20 letih gonilna sila slovenske reprezentance, za katero je prispeval tri gole, "Kopi" pa je tudi izsilil podaljšek na drugi tekmi za obstanek s Slovaško. Foto: EPA
Legendarni Vladislav Tretjak
Vladislav Tretjak je s Sovjetsko zvezo osvojil 10 zlatih, dve srebrni in eno bronasto odličje na SP-jih elitne divizije. Foto: EPA
Petteri Nummelin (Finska)
Finski branilec Petteri Nummelin je v Nemčiji 2010 postal rekorder po številu odigranih SP-jev skupine A oz. elitne divizije - med najboljšimi hokejisti sveta je zaigral že petnajstič. Foto: EPA

Dodaj v

Prerez majske norosti na ledenih ploskvah

Kratek pregled zgodovine svetovnih prvenstev
3. april 2017 ob 23:57
Chamonix - Praga - MMC RTV SLO

Prvo samostojno svetovno prvenstvo v hokeju je leta 1930 gostil Chamonix. Zaradi previsokih temperatur in tajanja ledu so morali finalne odločitve preseliti v Berlin in na Dunaj.

Pokal je šel prvič v roke hokejistom Kanade, ki so slavili tudi na olimpijskih igrah v letih 1920, 1924 in 1928, ki prav tako štejejo za svetovna prvenstva.

V letu 1930 so vodilni možje Mednarodne hokejske organizacije (IIHF) sklenili, da bo svetovno prvenstvo potekalo vsako leto.

Kanada pričakovano pri vrhu
Reprezentanca iz zibelke hokeja je s 26 naslovi najuspešnejša država, ki ni spreminjala obsega in imena. Kanada je dominirala do leta 1961, ko je kar 19-krat osvojila svetovni vrh. Naslednji naslov so javorjevi listi osvojili šele 33 let pozneje v Milanu. Da se vračajo na pota stare slave, potrjujejo uspehi v zadnjih letih.

Rdeči stroj brez konkurence
Preminula Sovjetska zveza je z 22 naslovi na drugem mestu. Hokejisti iz Sovjetske zveze so prvič osvojili naslov leta 1954 v Stockholmu, zadnjič pred razpadom države pa leta 1990 v Fribourgu. Sovjeti so v času "hladne vojne" prevladovali na svetovnih prvenstvih, saj so osvojili medalje prav na vseh 34 turnirjih, na katerih so sodelovali. Naslova so se veselili tudi leta 1966, ko je prvenstvo Skupine A organizirala Ljubljana.

Rusija, največja naslednica Sovjetske zveze, je bila dolgo le bleda senca nekdanje velesile, saj je v 18 letih po razpadu komunistične velesile le enkrat osvojila naslov (München 1993). A v zadnjih sedmih letih je "zbornaja komanda" osvojila štiri zlate in eno srebrno medaljo, za nameček pa še eno 4. mesto, s čimer je kot uradna naslednica "CCCP-ja" s skupno 27 naslovi znova prevzela primat na večni lestvici.

"Tri krone" pred in za razdruženimi Čehoslovaki
Za obema velesilama je Švedska z devetimi naslovi, prvič so tri krone slavile leta 1953, izstopa leto 2006, ko so kot prva hokejska država v istem letu osvojila tako olimpijsko kot svetovno zlato. Nazadnje so hokejski svet pokorili leta 2013 na domačem ledu, kjer so presekali urok prirediteljev SP-ja, ki so predtem kar 26 let čakali na zlato.

Posebno mesto med najboljšimi si zaslužita tudi Češkoslovaška in Češka republika. Nekdanja država vzhodnega bloka Češkoslovaška je 6-krat prejela pokal svetovnih prvakov, njena največja naslednica Češka pa prav tako šestkrat, skupno se tako lahko češka hokejska zveza uradno pohvali z 12 naslovi in je s tem tretja hokejska sila sveta.

Čehi so bili trikrat zapored prvaki v letih do 1999 do 2001. Niz so jim na prvenstvu na Švedskem leta 2002 prekinili prav sosedi Slovaki. Na prvenstvu v Nemčiji 2010 je Češka kar presenetljivo v kőlnskem finalu z 2:1 ugnala Rusijo, a naslova ji nato ni uspelo ubraniti na prvem SP-ju, ki ga je samostojna gostila Slovaška.

Ameriški post traja že pol stoletja
ZDA
imajo zaradi olimpijskih iger iz leta 1960, ki so še štele za SP, dva naslova prvakov; prvič so bili zlati daljnega leta 1933 v Pragi. Finska je na Slovaškem leta 2011 z izjemno navdihnjenimi predstavi prišla do drugega zlata. "Levi" so prvič hokejski svet pokorilil. 1995, potem ko v finalu na Švedskem ugnali prav svoje večne tekmece Švede (4:1).

Slovaška, najšibkejša članica velike sedmerice, je kljub majhnosti kronala izredno generacijo hokejistov leta 2002 na za Slovake nepozabnem SP-ju v Göterborgu, kjer je v finalu s 4:3 premagala Rusijo, ki se je za nepričakovan poraz maščevala leta 2012, ko so Slovaki osvojili svoje četrto samostojno medaljo (1x zlato, 2x srebro in 1x bron).

Na seznamu svetovnih prvakov pa je tudi Velika Britanija, prva na OI leta 1936, za katero pa so večinoma igrali v Kanadi rojeni in vzgojeni hokejisti. Prava osma velesila hokejskega sveta je tako Švica, ki je v dolgi zgodovini nabrala okroglih 10 medalj, predlani pa je bila senzacija prvenstva v Stockholmu, kjer so Švicarje v finalu ustavili šele Švedi in tako "Natiju" preprečili osvojitev prvega zlata.

Na spisku medalistov sta samo še dve dodatni državi: Zahodna Nemčija/Nemčija ima dve srebrni in dve bronasti medalji, a je zadnje odličje iz leta 1953, Avstrija pa se lahko pohvali z dvema postaranima bronoma (1931 in 1947).

Risi obrobni in občasni pripadniki elite
Slovenija
je med elito svetovnega hokeja sodelovala osemkrat in samo dvakrat tudi obstala: tako leta 2002 v Avstriji kot leta 2005 na Švedskem so risi osvojili 13. mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev.

Več o zgodovini slovenske hokejske reprezentance si preberite TU.

Dozdajšnji prvaki:
1920 (Antwerpen - OI): Kanada
1924 (Chamonix - OI): Kanada
1928 (St. Moritz - OI): Kanada
1930 (Chamonix, Berlin, Dunaj): Kanada
1931 (Krynica): Kanada
1932 (Lake Placid - OI): Kanada
1933 (Praga): ZDA
1934 (Milano): Kanada
1935 (Davos): Kanada
1936 (Garmisch-Partenkirchen - OI): Velika Britanija
1937 (London): Kanada
1938 (Praga): Kanada
1939 (Zürich, Basel): Kanada
1940-46 prvenstev ni bilo zaradi 2. svetovne vojne
1947 (Praga): Češkoslovaška
1948 (St. Moritz - OI): Kanada
1949 (Stockholm): Češkoslovaška
1950 (London): Kanada
1951 (Pariz): Kanada
1952 (Oslo - OI): Kanada
1953 (Zürich, Basel): Švedska
1954 (Stockholm): Sovjetska zveza
1955 (Krefeld, Dortmund, Köln): Kanada
1956 (Cortina d'Ampezzo - OI): Sovjetska zveza
1957 (Moskva): Švedska
1958 (Oslo): Kanada
1959 (Praga, Bratislava): Kanada
1960 (Squaw Valley - OI): ZDA
1961 (Ženeva, Lozana): Kanada
1962 (Colorado Springs): Švedska
1963 (Stockholm): Sovjetska zveza
1964 (Innsbruck - OI): Sovjetska zveza
1965 (Tampere): Sovjetska zveza
1966 (Ljubljana) Sovjetska zveza
1967 (Dunaj): Sovjetska zveza
1968 (Grenoble - OI): Sovjetska zveza
1969 (Stockholm): Sovjetska zveza
1970 (Stockholm): Sovjetska zveza
1971 (Bern, Ženeva): Sovjetska zveza
1972 (Praga): Češkoslovaška
1973 (Moskva): Sovjetska zveza
1974 (Helsinki): Sovjetska zveza
1975 (München, Düsseldorf): Sovjetska zveza
1976 (Katovice): Češkoslovaška
1977 (Dunaj): Češkoslovaška
1978 (Praga): Sovjetska zveza
1979 (Moskva): Sovjetska zveza
1981 (Göteborg, Stockholm): Sovjetska zveza
1982 (Helsinki, Tampere): Sovjetska zveza
1983 (München, Düsseldorf, Dortmund): Sovjetska zveza
1985 (Praga): Češkoslovaška
1986 (Moskva): Sovjetska zveza
1987 (Dunaj): Švedska
1989 (Stockholm, Södertälje): Sovjetska zveza
1990 (Bern, Fribourg): Sovjetska zveza
1991 (Helsinki, Tampere, Turku): Švedska
1992 (Praga, Bratislava): Švedska
1993 (München, Dortmund): Rusija
1994 (Milano, Bolzano, Canazei): Kanada
1995 (Stockholm, Gävle): Finska
1996 (Dunaj): Češka
1997 (Helsinki, Tampere, Turku): Kanada
1998 (Zürich, Basel): Švedska
1999 (Oslo, Lillehammer, Hamar): Češka
2000 (St. Petersburg): Češka
2001 (Köln, Hannover, Nürnberg): Češka
2002 (Göteborg, Karlstad, Jonköping): Slovaška
2003 (Helsinki, Tampere, Turku): Kanada
2004 (Praga, Ostrava): Kanada
2005 (Dunaj, Innsbruck): Češka
2006 (Riga): Švedska
2007 (Moskva): Kanada
2008 (Quebec, Halifax): Rusija
2009 (Berne, Zűrich-Kloten): Rusija
2010 (Kőln, Mannheim, Gelsenkirchen): Češka
2011 (Bratislava, Košice): Finska
2012 (Helsinki, Stockholm): Rusija
2013 (Stockholm, Helsinki): Švedska
2014 (Minsk): Rusija
2015 (Praga, Ostrava): Kanada
2016 (Moskva, Sankt Peterburg): Kanada
2017 (Kőln, Pariz)
2018 (Köbenhavn, Herning)
2019 (Bratislava, Košice)

Toni Gruden, Aleš Golob
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo