Slovenija je v Stožicah doživela prvi poraz v pripravljalnih tekmah. Predtem so Maljkovićevi izbranci nanizali pet zmag. Tako jih na turnirju Ex-Yu čaka boj za tretje mesto z Bosno in Hercegovino. "Boža" je prepričan, da so zmagovalca odločili odtenki: "O zmagi so odločale malenkosti. Hrvaška je zasluženo zmagala. Čestitam nasprotniku. Zmagali pa so za nianso. Težave s hrbtom ima Jaka Lakovič. Bojim se, da ga izgubimo za prvenstvo. Tako sem ga obdržal na klopi in priložnost je dobil mladi Luka Rupnik. Naša ekipa je zaradi teh odpovedi mešanica izkušenih in mlajših igralcev. Realno gledano, sem s šestimi tekmami, ki smo jih odigrali, zadovoljen. Po zmagi nad Litvo ni bilo potrebe po evforiji. Tisto tekmo smo odigrali herojsko, pa vseeno. Vprašanje, kaj bi bilo tudi, če bi igrala Šarunas Jasikevičius in Jonas Valančiunas, ki je najboljši mladi igralec v Evropi."

Reprezentanti zaslužijo pohvale za prizadevnost
Maljković je kljub porazu pohvalil svoje fante, saj dobro delajo, razumljivo pa je, da pridejo tudi neuspehi: "Gremo naprej. Pripravljamo se. Želeli smo dobiti tekmo, a smo izgubili. Vendar tudi iz poraza potegnemo pozitivne stvari. Fantje dobro delajo. Nikoli ne pohvalim nekoga, ki si tega ne zasluži. Zares dobro trenirajo. Na primer, Goran Dragić je z nami že od prvega dne. To se ni zgodilo pri nobenem igralcu NBA-ja. Treniral je v vsakem stanju, tudi bolan. To je treba vzeti za zgled. Ne vem, lahko poimenujemo to patriotizem."
Tudi tokrat je poudaril problem neigranja nekateri slovenskih igralcev, kar se vidi v njihovi telesni pripravljenosti: " V slovenski reprezentanci je poleg teh, ki so igrali v slovenskem prvenstvu, le Erazem Lorbek v sezoni dovolj igral. Jaka Lakovič ni igral. Igral je Ricky Rubio. Vsak motor potrebuje nekaj časa, da se uteče. Tako je tudi novinarjem po dopustu najtežje napisati prvi članek, v boksu je, recimo, najtežje prejeti prvi udarec, potem pa se navadiš. Podobno je z Jako. Nekateri pravijo, naj se odpočije. To ni res. Starejši igralci morajo delati še več kot mlajši. To je teorija mojega profesorja Ace Nikolića. Pri njem so starejši delali več kot mlajši. Vprašajte Dina Meneghina. Jaka ni igral, Boštjan Nachbar dve leti ni redno igral. Še Goran Dragić ni veliko igral, saj je bil poslan v drug klub."
Duda, Boža in Željko skupaj na večerjo
V primeru zmage bi se Maljković pomeril še z enim legendarnim trenerjem – "Dudo" Ivkovićem. Po besedah slovenskega selektorja sta v njunih karierah odigrala že toliko tekem, da tovrstni dvoboji niso za njiju prav nič posebnega: "Z Dušanom Ivkovićem sva odigrala ogromno tekem. Med sabo sva igrala že, ko sva trenirala mladince. Tako da se nama najini dvoboji ne zdijo prav nič posebni in mi ni zato nič hudo, ker se ne bom z njim pomeril. Sva dobra prijatelja. Po tekmi bomo šli z Željkom Obradovićem še na večerjo. Seveda pa bi, če bi se z Dudo pomerila, bil zelo vesel in naredil vse, da moja ekipa tekmo zmaga."

Vranković počaščen po dvoboju z Maljkovićem
S tekmo je bil razumljivo zelo zadovoljen hrvaški selektor Josip Vranković. "Joke", ki se bo s Hrvaško v finalu pomeril s Srbijo, je bil navdušen, da se je lahko pomeril z Maljkovićem, od katerega se je med Božovim delovanjem v Splitu veliko naučil: "Izkoristil bi priložnost. Zame je bila to posebna tekma, zaradi razloga, saj je, ko sem začenjal kot mladinec v Splitu deloval Božidar Mlajković. Gledal sem veliko njegovih treningov. Že na začetku tekme sem mu povedal, da mi je v veliko čast voditi ekipo proti njemu."