Razplet derbija bo odvisen tudi od dvoboja Cristiano Ronaldo - Lionel Messi. Foto: EPA
Razplet derbija bo odvisen tudi od dvoboja Cristiano Ronaldo - Lionel Messi. Foto: EPA
Mes que un club
Mes que un club - več kot le klub se bohoti tudi na sediščih Camp Noua. Foto: EPA
Alfredo di Stefano
Alfredo di Stefano je bil v dresu Reala petkrat najboljši strelec španskega prvenstva. Na 282 prvenstvenih tekmah je dosegel kar 216 zadetkov. Foto: EPA
Zinedine Zidane
Zinedine Zidane je aprila 2005 zadel z glavo. Foto: EPA
Ronaldinho
Ronaldinho je v svojih zlatih letih Realovo obrambo večkrat osmešil. Foto: EPA
Zlatan Ibrahimović
Jesenski obračun je na Camp Nouu odločil Zlatan Ibrahimović. Foto: EPA
Figo
Prestop Figa v Real je med navijači Barcelone pomenil pravo izdajo in ponižanje. Ko je Portugalec v belem dresu prvič gostoval na Camp Nouu, je na igrišče priletela celo prašičja glava ... Foto: EPA

Derbi med večnima španskima tekmecema ima letos še veliko večjo težo, saj imata osem krogov pred koncem La lige oba po 77 točk, Real Madrid (+57) pa ima malenkost boljšo razliko v zadetkih kot Barcelona (+56). Če za trenutek pozabimo na finale Lige prvakov, bo to prav gotovo klubska tekma leta. Zanimivo - tudi finale Lige prvakov bo odigran na Santiago Bernabeuu.

Vabljeni k branju:
- 10 vročih nogometnih rivalstev

Messi v dobrih treh mesecih zabil 23 golov
Za piko na i se bosta v dresu obeh velikanov predstavila najboljša igralca zadnjih dveh sezon - Lionel Messi in Cristiano Ronaldo. Prvi je samo v koledarskem letu 2010 zabil neverjetnih 23 zadetkov, od tega kar štiri hat-tricke, nazadnje je v torek z virtuozno predstavo s 4:1 potopil Arsenal, Portugalec je v tem obdobju v nasprotne mreže spravil še vedno zavidljivih 12 žog.

Pri Realu bo zaradi poškodbe manjkal Brazilec Kaka, Barcelona pa ne bo mogla računati na prav tako poškodovanega švedskega napadalca Zlatana Ibrahimovića.

Geografska in politična nasprotja
Zakaj obračun med omenjenima tekmecema velja za tako veličastnega? Odgovor leži v zgodovini, ki razkriva, da El Clasico pomeni še marsikaj več kot le nogomet. V marsikateri državi obračun med kluboma iz največjih dveh mest samodejno prinaša tudi zemljepisno komponento nasprotja, v španskem primeru pa pomeni tudi politično napetost, saj so bili Katalonci dolgo časa zapostavljeni (sploh pod Francovo vladavino). Nemalokrat je bil ravno njihov stadion Camp Nou edini kraj, kjer so Katalonci lahko svobodno govorili v svojem jeziku in protestirali proti sistemu. S tem je Barcelona postala več kot let nogometni klub, zato ni čudno, da je ravno to njen slogan (mes que un club).

Di Stefano eno leto za Barco, drugo za Real ...
Enega večjih kamnov spotike predstavlja Alfredo di Stefano, ki je na začetku 50. let igral za kolumbijski klub Deportivo Los Millonarios. Argentinec je bil leta 1953 tik pred podpisom pogodbe z Barcelono, na koncu je po veliki zmedi, političnih igricah in nejasnostih (River Plate je imel z napadalcem že podpisano predpogodbo za obdobje po letu 1955) podpisal pogodbo z obema velikanoma. Španska zveza se je nato odločila, da di Stefano v naslednjih štirih sezonah lahko igra za oba kluba, a vsako leto za drugega! To je tako razkačilo vodstvo in navijače Kataloncev, da so se di Stefanu enostavno odpovedali. Legendarni Argentinec, ki je danes častni predsednik Reala, je nato z belim baletom osvojil pet naslovov evropskega klubskega prvaka, osemkrat pa je bil še španski prvak ...

Malo več uspeha za Madrid
Velikana se bosta v prvenstvu pomerila že 160. Trenutno imajo nekaj zmag več igralci v belem (68:61). Spomnimo se le nekaj odmevnejših tekem v tem tisočletju.
23. 4. 2002: Edinkrat v Ligi prvakov
V polfinalu Lige prvakov je prvo tekmo gostil Camp Nou. Madrid je v drugem polčasu prek Zinedina Zidana in Steva McManamana dosegel dva gola in si pripravil fantastično popotnico pred povratno tekmo (0:2). Na Santiagu Bernabeuu je bilo 1:1, s čimer si je Real odprl pot v finale, kjer je z 2:1 ugnal Bayer in še devetič (za zdaj zadnjič) osvojil naslov najboljše ekipe v Evropi.

10. 4. 2005: Kolektivna igra Madrida
Madrid je ob koncu "ere galaktikov" na svojem stadionu zmagal s 4:2. Tekma se je vpisala v spomin navijačev Reala zaradi izjemno kolektivne igre, tako zavzeto in uigrano so v tem desetletju le redko zaigrali. Med strelce so se vpisali Zinedine Zidane, Ronaldo, Raul in Michael Owen, za podaje pa je skrbel razigrani David Beckham. S to zmago je Real sedem krogov pred koncem razliko do vodilne Barcelone znižal na šest točk. Kataloncem je na koncu vseeno uspelo slaviti naslov prvaka.

19. 11. 2005: Barci ploskali celo Realovi navijači
Nogomet je včasih lahko tako enostavno preprost. Ronaldinho je v eni najboljših tekem v dresu Barcelone soigralce v Madridu popeljal do veličastne zmage s 3:0. Mrežo je prvi načel Samuel Eto'o, v drugem polčasu pa je dvakrat izjemno udaril brazilski as. Ronaldinhove mojstrovine so cenili tudi Realovi navijači, ki so mu pošteno ploskali. Barcelona je tisto sezono na koncu prvenstva zbrala kar 12 točk več kot Real, na koncu pa se veselila še druge zmage v Ligi prvakov.

10. 3. 2007: Hat-trick Messija
V derbiju je prvič v polnem sijaju zablestel Lionel Messi, ki je na Camp Nouu dosegel hat-trick. To je na koncu Barceloni prineslo točko, saj se je tekma končala s 3:3. Na drugi strani je dvakrat zadel Ruud van Nistelrooy, preostali zadetek pa je bil delo Sergia Ramosa. 12 krogov pred koncem La lige je s tem Barca obdržala pet točk naskoka, a na koncu so prvaki vseeno postali Madridčani. Oboji so osvojili po 76 točk, Real je imel sicer slabšo razliko v zadetkih (+26 v primerjavi s +45), a je prvak postal zaradi boljšega izkupička v medsebojnih tekmah (2:0, 3:3).

7. 5. 2008: Real potrdil zadnjo prevlado
Real je do svojega zadnjega naslova državnega prvenstva prišel z veliko premočjo, saj je imel ob koncu sezone kar 18 točk več od večnega tekmeca. Tri kroge pred koncem je na svojem stadionu Barco ponižal s 4:1. Med strelce so se vpisali Raul, Arjen Robben, Gonzalo Higuain in Ruud van Nistelrooy. Na drugi strani je z razdalje zadel Thierry Henry, ko je bila tekma že zdavnaj odločena.

2. 5. 2009: Ko je vse skupaj le igra ...
Lani so bili Katalonci ves čas korak pred Madridom. Pred obračunom 34. kroga se je Realu uspelo približati na štiri točke zaostanka in pred svojimi navijači s pomočjo Higuaina tudi doseči prvi zadetek na tekmi. A to je bila le vžigalica, ki je povzročila eno najbolj enostranskih tekem v zgodovini derbijev. Na koncu je bilo 6:2, Henry in Messi sta zabila po dvakrat, Barca pa je v lanski sezoni osvojila vse, kar se je osvojiti dalo (vključno s tretjo zmago v Ligi prvakov).

Večina "prometa" iz Barcelone v Madrid
Morda za največji "greh" velja neposredni prestop iz enega kluba v večnega tekmeca. Kdo so igralci, ki so si to dovolili po drugi svetovni vojni?
- Alfonso Navarro (iz Barcelone v Real, 1950)
- Justo Tejada (iz Barcelone v Real, 1961)
- Evaristo de Macedo (iz Barcelone v Real, 1962)
- Fernand Goyvaerts (iz Barcelone v Real, 1965)
- Lucien Muller (iz Reala v Barcelono, 1965)
- Bernd Schuster (iz Barcelone v Real, 1988)
- Luis Milla (iz Barcelone v Real, 1990)
- Fernando Munoz (iz Barcelone v Real, 1992)
- Michael Laudrup (iz Barcelone v Real, 1994)
- Luis Enrique (iz Reala v Barcelono, 1996)
- Luis Figo (iz Barcelone v Real, 2000)
- Javier Saviola (iz Barcelone v Real, 2007)
Nekaj sijajnih igralcev je v svoji karieri igralo za oba kluba, a so vmes naredili "postanek" v tretjem klubu (Samuel Eto'o, Ronaldo, Robert Prosinečki ...)

Osvojene lovorike

KlubDPPokalSuperpokalLPUefaPPZKlubski SPSkupaj
Barcelona192512334167
Real Madrid31 179920371

Legenda:
DP - Vsi naslovi državnega prvaka
Pokal - Zmage v Kraljevem pokalu
Superpokal - Zmage v Pokalu Eve Durante (1940-1953) in Superpokalu (1982-2009)
LP - Zmage v Pokalu državnih prvakov (1956-1992) in Ligi prvakov (1993-2009)
Uefa - Zmage v Pokal velesejemskih mest (1955-1971) in Pokalu Uefa (1971-2009)
PPZ - Zmage v Pokalu pokalnih zmagovalcev (1960-1999)
Med letoma 1983 in 1986 so v Španiji igrali tudi ligaški pokal, Barcelona je dobila dve lovoriki (1983, 1986), Real pa eno (1985).