"Meni se je čez noč, Nini se je čez dan," o nenadni invalidnosti razmišlja naš edini paraolimpijec Gal Jakič, ki se je na začetku tedna vrnil s svojih tretjih olimpijskih iger. Mlada zakonca sta precej medijsko izpostavljena in to z veseljem izkoristita:

"Ponujena nama je ta platforma premikanja meja in predvsem razbijanja stereotipov o invalidnosti in o tem, da je življenje invalidov dosti drugačno, kot je življenje zdravih. Mene zelo veseli, da lahko prispevava in nekomu, ki pride na voziček za nama, dava jasno vedeti, da se življenje z vozičkom ne konča, da je lahko enako lepo, kot je brez vozička."

Drugi tek – čisti samomor

Gal Jakič je na paraolimpijskih igrah v Sočiju kot edini slovenski športnik invalid nastopil v slalomu in veleslalomu, žal je obe tekmi končal z odstopom: "Slalomska proga je bila v prvem teku precej luknjasta, v drugem teku pa je mejila na neregularno tekmo in žal mi je, da je tako. Sneg se tako rekoč v ciljni areni sploh ni več sprijemal. Drugi tek je bil pravzaprav za tekmovalce čisti samomor."

Verjetno so bile to zanj zadnje olimpijske igre. Svoje znanje in 10-letne izkušnje pa želi v prihodnje deliti z mladimi in perspektivnimi športniki invalidi.

"Jaz bi si želel, da bi se po hitrem postopku vsi skupaj osredotočili na igre 2018 v Južni Koreji in tam poskusili nastopiti z več mladimi tekmovalci. Imamo dva, za katera se mi zdi, da sta perspektivna."

Šport kot način življenja
25-letni študent kineziologije na fakulteti za šport deska, vesla v kajaku in tekmuje na Ljubljanskem maratonu. Ta športnikom daje motivacijo za trening tudi, ko ni tekmovanj. Gal pa ima za udeležbo tudi osebno motivacijo: "Druga motivacija je vsekakor moj dedek. Mislim, da je bil letos najstarejši moški udeleženec. On še vedno vsak dan preteče 10 km. Mislim, da je od vseh ljubljanskih maratonov izpustil samo dva, tri."

9.400 kilometrov v 27 dneh
Z ženo Nino, ki se ukvarja s plesom na vozičku, sta poleti na poročno potovanje odpotovala v Združene države Amerike. Čez lužo je namreč z zakonom ADA zelo dobro poskrbljeno za invalide. Ta določa, da mora biti vsak objekt prilagojen invalidom. Nekaterih dogodkov se spominjata z nasmehom:

"Morda je najzanimivejši tisti, ko sta nama sredi Miamia na prometni ulici, ko sva speljevala, iz prtljažnika zletela oba vozička na cesto. In seveda, brez vozička greš težko po voziček!"