V nadaljevanju kolumne je navedenih 10 dogodkov. Kateri so vas najbolj navdušili? Vas dvignili na noge? Vzeli sapo? Vabljeni h komentiranju in k dodajanju svojih predlogov.

Ameriška plavalka je leta 1924 na svojih edinih olimpijskih igrah osvojila tri medalje (zlata je bila s štafeto 4 x 100 metrov, v obeh posamičnih preizkušnjah na 100 in 400 metrov prosto pa se je okitila z bronom). Njen največji podvig se je zgodil leta 1926, ko je pri 20 letih kot prva ženska preplavala Rokavski preliv. Pred njo je to uspelo le petim moškim, plavala je 14 ur in 39 minut, absolutni rekord Enriqueja Tiraboschija je popravila skoraj za dve uri, s čimer je šokirala in osupnila svetovno javnost. Njen ženski rekord je veljal kar 26 let. Ob vrnitvi v rojstni New York sta jo na ulicah pričakala kar dva milijona ljudi.

Vir: YouTube.com

Ameriški atlet sodi med velikane svetovne atletike, ki svoje veliko sporočilo nosi zaradi svojih štirih zlatih olimpijskih medalj v Berlinu 1936, s čimer je ujezil Adolfa Hitlerja in njegov politični sistem. A Owensa še bolj opredeljuje drug četverček, ki je še leto starejši. 25. maja 1935 je pri 21 letih na študentskem tekmovanju v Michiganu v 45 minutah postavil tri svetovne rekorde, enega pa je izenačil. Najprej je izenačil svetovni rekord na 100 jardov (9,4), nato pa je popravil rekorde v skoku v daljino (8,13 metra - rekord je bil veljaven kar 25 let), na 220 jardov (20,3 sekunde) in 220 jardov z ovirami (22,6). Čeprav je bil v Berlinu 1936 velik "protisimbol" ideji nacizma, je bil po koncu kariere kot Afroameričan sam žrtev rasne diskriminacije. "Osvojil sem štiri zlate medalje, a zlatih medalj ne moreš jesti. V mojih časih ni bilo televizije, številnih medijev in sponzorjev, vsaj za temnopolte ne," je njegov znan izrek.

Vir: YouTube.com

Če bi bilo treba v zgodovini Lige NBA izbrati najbolj dominantnega košarkarja, bi se nemalo strokovnjakov ustavilo pri imenu Wilt Chamberlain. Bil je pojem centrskega položaja, s katerega je polnil koše nasprotnikov. Je edini igralec, ki je v celotni karieri presegel povprečje 30 točk in 20 skokov na tekmo. In ne samo to, nikomur drugemu ni teh povprečij uspelo preseči niti v eni sami sezoni, njemu pa je kar devetkrat! V najbolj dominantni sezoni 1961/1962 je presegel magično povprečno mejo 50 točk in 25 skokov (50,4 točke in 25,7 skoka), kar se z današnjega vidika zdi prava znanstvena fantastika. V tisti sezoni je tudi dosegel rekord po številu točk na eni tekmi - 2. marca 1962 je na tekmi med Philadelphio in New Yorkom (169:147) dosegel natanko 100 točk. Pred tisto sezono je bil rekord po številu doseženih točk 71. Njegovi stotici se je najbolj približal Kobe Bryant, ki je 22. januarja 2006 na tekmi med LA Lakersi in Torontom (122:104) dosegel 81 točk. Do zdaj so igralci v Ligi NBA na 22 tekmah dosegli vsaj 65 točk, Chamberlain se je podpisal kar pod 15 takih tekem! Njegova dominanca je vplivala tudi na razvoj pravil, zaradi njega so namreč v Ligi NBA razširili območje rakete.

Vir: YouTube.com

V letu olimpijskih iger 1968 je bil Bob Beamon najboljši skakalec v daljino, saj je dobil 22 od 23 tekem, na katerih je nastopil. Njegov osebni rekord je znašal 833 centimetrov, kar je bilo le dva centimetra manj od svetovnega rekorda, ki ga je leto prej v Mexico Cityju postavil Igor Ter Ovanesjan. V kvalifikacijah olimpijskih iger se je za las prebil v finale, saj je imel težave s prestopom. Veliki finale pa je začel sanjsko, saj je poletel daleč, daleč, celo prek elektronskih naprav, ki so merile dolžino skoka. Tega so nato le izmerili s pomočjo traku, ki je pokazal 890 centimetrov. 22-letnik je svetovni rekord popravil kar za 55 centimetrov oziroma za neverjetnih 6,6 odstotka! Pri norem rekordu mu je precej pomagala visoka nadmorska višina, a skok se je vseeno zapisal v zgodovino. Svetovni rekord je trajal kar 23 let, njegov rojak Mike Powell je leta 1991 v Tokiu poletel 895 centimetrov. Od tistega rekorda je spet minilo 23 let in nič ne kaže, da bi bil lahko kaj kmalu porušen. S tem smo le dobili potrditev, da je Beamon pred skoraj pol stoletja poletel na rob mogočega. V tem stoletju sta 866 cm preskočila le dva atleta: Dwight Phillips (874) in Irving Saladino (873).

Vir: YouTube.com

Romunka sodi med najuspešnejše telovadke v zgodovini olimpijskih iger, kjer je osvojila pet zlatih medalj. Nesporni vrhunec je dosegla v Montrealu 1976, kjer si je nadela tri zlate medalje, v zgodovino pa se je zapisala s kar sedmimi vajami, ki so bile ocenjene s popolno oceno 10,0. Predtem ta podvig v zgodovini olimpijskih iger ni uspel nobenemu telovadcu, na to oceno niso bili pripravljeni niti organizatorji, ki na semaforju niso imele pripravljene desetice. Nadia Comaneci je sicer prvo desetico prejela že marca na tekmovanju v New Yorku. Na velikih tekmovanjih je desetico pred Romunko prejela le še Čehinja Vera Časlavska na evropskem prvenstvu leta 1967. Sedem popolnih ocen je leta 1988 v Seulu prejela še ena Romunka Daniela Silivas. Svetovna gimnastična zveza je leta 2006 spremenila sistem točkovanja, ocene tako niso več navzgor omejene.

Vir: YouTube.com

S štirimi osvojenimi Stanleyjevimi pokali je daleč od rekorda igralca z največ prstani (Henri Richard 11), a Ligo NHL je zaznamoval precej bolj kot kateri koli igralec pred ali za njim - Wayne Gretzky. Ko se je upokojil, je imel v lasti kar 61 rekordov v Ligi NHL. V 15 letih je izgubil dva, enega pa dobil, s čimer je število rekordov zdaj okroglih 60. V svoji karieri je zbral kar 2.857 točk, kar je skoraj tisoč več od prvega zasledovalca (Mark Messier, 1.887). A ker se v tem pregledu izogibamo kariernih pregledov, omenimo le dva izjemna mejnika, ki ju je dosegel v eni sezoni. Njegov rekord po številu točk v eni sezoni je težko predstavljivih 215, kolikor jih je dosegel v sezoni 1985/1986 (2,69 na tekmo). Prejšnji rekord je znašal 152 točk (Phil Esposito, 1970/1971). Med 11 najplodovitejšimi sezonami v zgodovini Lige NHL je kar devet njegovih. Za edini izjemi je poskrbel Mario Lemieux (199 in 168). Kronisti Lige NHL pri napadalcih izjemno cenijo dosežke "50 golov v prvih 50 tekmah sezone". To je do zdaj uspelo le peterici igralcev, med njimi tudi Gretzkemu, ki je v svoji tretji sezoni NHL-a za to potreboval le 39 tekem! Rekord je padel 30. decembra 1981 na tekmi proti Philadelphii, ko je v dresu Edmontona dosegel kar pet golov. Sezono je končal z 92 goli, kar je tudi danes rekord lige.

Vir: YouTube.com

To, kar danes pomeni Usain Bolt, je pred četrt stoletja v tekih na 100 in 200 metrov pomenila Florence Griffith Joyner. Leta 1988 je v četrtfinalu kvalifikacij za nastop na olimpijskih igrah 100 metrov pretekla v času 10,49, s čimer je svetovni rekord zrušila za neverjetnih 27 stotink sekunde. Naprava za merjenje vetra je pokazala, da veter ni pihal (0,0 m/s), a bližnja naprava ob tekmovališču za troskok je v istem hipu pokazala, da je pihal veter s hitrostjo 4,3 metra na sekundo, kar je krepko nad dovoljeno mejo dveh metrov na sekundo. Svojo premoč je dokazala tudi na olimpijskih igrah, kjer je v teku na 200 metrov slavila s časom 21,34, svetovni rekord pa je popravila kar za 37 stotink sekunde. Še danes sta rekorda težko dosegljiva, najbolj sta se jima približali Carmelita Jeter (10,64) in Marion Jones (21,62) Tudi zaradi nenadne smrti leta 1998 so nekateri prepričani, da so ji neverjetni teki uspevali zaradi nedovoljenih poživil, a z neverjetnima rekordoma še danes ostaja v družini tistih, ki so v hipu osupnili svet.

Vir: YouTube.com

V svetu tenisa je precej junakov, ki so svoj podpis pustili s številnimi rekordi. V enem samem letu pa na največjih turnirjih nihče ni tako blestel, kot je leta 1988 blestela Steffi Graf, ki je dobila vse štiri turnirje za grand slam, i-ju pa je dodala še zlato piko v podobi zlate olimpijske medalje - kar imenujemo "zlati slam". Karierni grand slami so sila redki (to je uspelo sedmim moškim in desetim ženskam), grand slami v enem letu so še redkejši (v odprti eri le Rod Laver, Margaret Court in Steffi Graf), če pa jim dodamo še olimpijske igre, dobimo eno samo ime - Steffi Graf. Dosežek je še tako redkejši, ker so olimpijske igre na sporedu le vsako četrto leto.

Vir: YouTube.com

Svetovni rekordi v najprivlačnejši atletski disciplini so bili praviloma popravljeni za stotinko ali dve. Potem je prišel on, ki je podrl vsa pričakovanja, vse napovedi in razumevanje šprinta - Usain Bolt. Jamajška raketa je medalje začel zbirati leta 2007. Na svetovnem prvenstvu v Osaki je na 200 metrov osvojil srebro. Leto pozneje je začel tekmovati še na pol krajši razdalji. Svetovno javnost je osupnil v New Yorku, kjer je popravil prvi svetovni rekord (9,72). Kar je še bolj neverjetno - to je bil šele njegov peti uradni nastop v članski kategoriji na tej razdalji. V Pekingu je na olimpijskih igrah rekord popravil na 9,69, nato pa leto pozneje na svetovnem prvenstvu v Berlinu na 9,58. Podobna zgodba se je ponovila na 200 metrov, v Pekingu je postavil rekord 19,30, nato pa ga v Berlinu še popravil - na 19,19.

Vir: YouTube.com

Za konec delno kršimo svoje pravilo, saj navajamo še športnika in njegovo celotno kariero - Michael Phelps. Iztrelek iz Baltimora je v osmih letih osvojil kar 22 olimpijskih medalj, od tega 18 zlatih. Omenjamo ga, ker je ta številka tako izstopajoča. Nihče drug namreč nima več kot devetih zlatih medalj (Larisa Latinina, Paavo Nurmi, Mark Spitz in Carl Lewis). Seveda ima Phelps srečo, da se udejstvuje v športu, v katerem lahko na enih olimpijskih igrah zbere tudi po osem nastopov in medalj. A tudi drugi plavalci imajo tak privilegij. Mark Spitz je v Münchnu 1972 pobral sedem zlatih medalj, a tega ni več mogel ponoviti. Phelps se je šel to igro kar trikrat in spravil številke v povsem novo sfero. V knjigo rekordov se je zapisal v Pekingu 2008, kjer je osvojil osem zlatih medalj. Njegova vrnitev pred tedni nakazuje, da ima v načrtu, da v Riu 2016 še popravi skupno število medalj. V posnetku je njegova najtesnejša zmaga, ko je v Pekingu na 100 metrov delfin slavil za vsega stotinko. Za konec pa še zanimivost: rekord po številu zlatih olimpijskih medalj z antičnih olimpijskih iger znaša 12 - Leonidas iz Rodosa je na kar štirih olimpijskih igrah (164, 160, 156 in 152 pr. n. št.) osvojil po tri zlate medalje.

Vir: YouTube.com