Pred dobrim mesecem, ko je imel Novak Đoković na videz še vedno ogromno prednost, pa se je zdela precej verjetna. Srb je svoj zadnji turnir osvojil julija v Torontu. Sledilo je pusto obdobje, ki ga je diktirala poškodba zapestja. Izpuščeni turnirji in nekateri zgodnji porazi so hitro topili vodstvo, ki je na videz napovedovalo še dolgo prevlado.

Na drugi strani je bila Murrayjeva slika popolnoma obrnjena. Od iste točke v letu je namreč na seriji ATP dobil kar 39 od 41 obračunov, v tem času je dobil kar šest turnirjev in se izstrelil na vrh lestvice, kjer bo prvič tudi prezimil. Že v zadnji kolumni sem pisal, kako je prekinil 666 tednov dolgo prevlado Đokovića, Rogerja Federerja in Rafaela Nadala. Zdaj je tudi prekinil njihovo 12-letno prevlado prvega mesta na koncu leta.

Ni dvoma, kdo je v tem trenutku nesporna številka ena svetovnega tenisa. Murray je v finalu zaključnega turnirja sezone gladko premagal Đokovića in ima zdaj pred Noletom 905 točk prednosti. Pričakovati pa je, da bo v prihodnjih mesecih še precej zrasla. Srb namreč do vključno Roland Garrosa brani kar 7.950 točk, Škot pa le 4.725. (Seveda se bo potem razmerje branjenja točk po tej točki obrnilo.)

Leto 2016 je prineslo precej sprememb. Štiriperesna deteljica, ki je vladala skoraj desetletje, se je razbila. Še vedno najuspešnejša predstavnika Roger Federer in Rafael Nadal sta žrtvi svojega EMŠA oziroma načina igre, kar seveda ne pomeni, da ne bosta več osvajala turnirjev, a take dominance te kombinacije igralcev več ne bo.

Svetovni tenis ju nedvomno pogreša.

Čeprav imata Murray in Đoković na vrhu gromozansko prednost, se je vrh vendarle spremenil in popestril. Sploh prvič v zgodovini lestvice ATP sezono na prvih desetih mestih končujejo igralci iz desetih držav. Njihova povprečna starost je skoraj 29 let, kar je še vedno drugo najvišje povprečje v zadnjih 40 letih (višje je bilo le lani, ko je bil med elito še Federer).

Če so nekdaj najstniki dobivali grand slame, lahko letos med prvo stoterico najdemo le dva igralca, ki sta mlajša od 20 let (Alexander Zverev je 24., Taylor Fritz pa 77.). Ob Zverevu pa v skupino morebitnih zmagovalcev grand slamov - ki bodo hočeš nočeš nekoč morali zamenjati današnjo elito - prav gotovo sodijo še Miloš Raonić (pri 25 ga še vedno uvrščamo med naslednike), Dominic Thiem, Nick Kyrgios ... Seveda pa bo z zanimanjem opazovati, kdo bo še naredil ta gigantski korak in se vključil v to skupino.

Lestvica ATP gor ali dol, če je treba izbrati en sam kriterij merila večnosti, so to še vedno grand slami, kjer s 17 lovorikami kraljuje Roger Federer. In tega se zaveda junak sezone Murray: "Rad bi ohranil ta položaj, rad bi bil še dolgo številka ena, a tisto, kar me zares motivira in žene, so zmage na grand slamih. Ko decembra treniram, imam v glavi le Melbourne."

Tudi jaz, naj se čim prej začne.

Lestvica ATP, 21. november:            
  1.   (1) A. MURRAY        VB   12.685
  2.   (2) N. ĐOKOVIĆ      SRB   11.780
  3.   (4) M. RAONIĆ       KAN    5.450
  4.   (3) S. WAWRINKA     ŠVI    5.315
  5.   (5) K. NIŠIKORI     JAP    4.905
  6.   (7) M. ČILIĆ        HRV    3.650
  7.   (6) G. MONFILS      FRA    3.625
  8.   (9) D. THIEM        AVT    3.415
  9.   (8) R. NADAL        ŠPA    3.300
 10.  (10) T. BERDYCH      ČEŠ    3.060
 11.  (11) D. GOFFIN       BEL    2.780
 12.  (12) J. TSONGA       FRA    2.550
 13.  (13) N. KYRGIOS      AVS    2.460
 14.  (14) R. BAUTISTA     ŠPA    2.350
 15.  (15) L. POUILLE      FRA    2.156
 16.  (16) R. FEDERER      ŠVI    2.130
155. (156) G. ŽEMLJA       SLO      396
218. (224) B. KAVČIČ       SLO      243
257. (247) B. ROLA         SLO      204