Kultura
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 70 glasov Ocenite to novico!
Manca G. Renko
Manca G. Renko na leto prebere približno 100 knjig. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
France Prešeren
Prešernov dan je državni praznik že 70 let. Foto: BoBo
       Največ, kar človek lahko naredi, da naša zgodovina ne bi bila tako kruta kot je bila zgodovina naših prednikov, je, da se zave, kako šibak in strahopeten je v resnici. Kako malo je treba spremeniti zunaj ali znotraj tega človeka, da postane pošast. Če bi se ljudje ves čas zavedali, kako slabi smo v resnici, bi bilo manj nevarnosti za človeštvo. Ena najhujših nevarnosti je ravno slepilo 'jaz sem dober človek, jaz sem drugačen.'       
 Ali je zgodovina učiteljica?
Manca G. Renko
Kliknite na sliko za ogled asociacij v višji ločljivosti. Foto: BoBo
VIDEO
Manca G. Renko: Smrt vedn...

Dodaj v

Manca G. Renko: V Sloveniji izdanih preveč knjig

Podkast Številke (48)
5. februar 2016 ob 08:40
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Pri umetnosti imam rada, da je resnična, da imam občutek, da sem v njej ujela del lastne ali tuje resničnosti, ki ji zmorem verjeti," ob kulturnem prazniku razmišlja urednica AirBeletrine Manca G. Renko.

Na podkastu Številke smo v izhodiščno točko 48. oddaje postavili prav Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Manca G. Renko ima o največjem slovenskem pesniku zelo pozitivno mnenje: "Prešeren je zame edina instanca slovenske literature, edini kanonski avtor, o katerem nisem nikoli podvomila. Še več, bolj kot ga berem, bolj briljanten se mi zdi. Od tega, da njegova poezija deluje tako na čustveno zaznavni ravni kakor tudi na družbenopolitični, do jezikovnega mojstrstva, ki ga ni imel nihče pred njim in po njem. Prešerna od nekdaj precej berem, z vsakim novim letom, ko ga berem, se mi zdi bolj nenadomestljiv. To je avtor, za katerega ne bi nikoli dovolila, da se o njem slabo govori."

Vabljeni k poslušanju celotne oddaje!


Pod novico lahko pogledate glasbeni izbor Mance G. Renko.


"Slovenci imamo strahotne težave z romanom"
Ogrodje tujih literatur je precej široko, v Sloveniji se radi ob izboru vedno ustavimo pri najboljšem pesniku (Prešeren) in pisatelju (Ivan Cankar). Je ta izbor posledica manjše kakovosti ali predalčkanja? Sogovornica meni: "Pri Prešernu ni nobenega dvoma, pri Cankarju pa bi se dalo razpravljati. Imamo veliko dobrih pesnikov, od nekdaj pa smo imeli težave s prozo. Slovenci imamo strahotne težave s prozo, sploh z romanom. Imamo seveda nekaj izvrstnih slovenskih romanov."

Pri umetnosti je treba veliko obrtniškega znanja
Eden od stereotipov v umetnost velja, da mora umetnik trpeti. "Umetniki so nedvomno senzibilnejši ljudje, kar jih nujno ne dela boljše ljudi. Okolica jih bistveno bolj zaznamuje. Nikoli pa se ne bi strinjala s tem, da mora umetnik trpeti, da je dober umetnik. Umetnost je poklic, za katerega absolutno potrebuješ talent, hkrati pa tudi zelo, zelo veliko obrtniškega znanja," je prepričana publicistka.

Več svetov v 19. stoletju
Kako pa sta 19. in 21. stoletje prijazna do poklica umetnika? "Pri zgodovini je vedno tako, da ne moremo dajati natančnih odgovorov za vse ljudi v vseh časih, na vseh ozemljih. Slovenski prostor si deli usodo marsikaterih drugih manjših evropskih narodov, zato ne moremo primerjati statusa umetnika 19. stoletja v Italiji, Nemčiji ali na slovenskem ozemlju. Po drugi strani pa je že 19. stoletje prinaša več svetov v enem stoletju. Po letu 1848 se stvari precej spreminjajo. Proti koncu 19. stoletja so temeljni nosilci za umetnost precej drugačni kot na začetku tega stoletja," je razložila Renkova, ki deluje tudi kot mlada raziskovalka na Inštitutu za zgodovinske študije Univerze na Primorskem.

Smrt mitizira človeka
Prešeren je svoje mesto dobil šele po smrti. Ta na neki način pomeni mitski element, s čimer se strinja tudi sogovornica: "Gotovo, a mitski element ne nastopa samo v umetnosti. Tudi, ko umrejo ljudje, ki so nam blizu in niso nujno povezani z umetnostjo, se nam zdi, da dobijo neko mitsko vlogo v naših življenjih. Smrt je vedno tisto, kar mitizira človeka. Če pa gre za nekoga, ki je pomemben del kulture, družbe, potem to velja še toliko bolj. Ljudi in njihove umetnosti ne znamo ceniti, dokler so živi, ampak v resnici ne znamo ceniti niti naših najbližjih, dokler so živi."

Število izdanih knjig preveliko
V Sloveniji je v letu 2014 izšlo 1.434 leposlovnih del, kar je približno 20 odstotkov več v primerjavi z letom prej. "Zanimivo je, da prednjačijo romani. Ne bi rada bila zlobna, elitistična ali podizobražena, a zdi se mi, da v Sloveniji izhaja veliko preveč knjig, ki so veliko preslabe. Knjige so velikokrat površne, če gledamo prevodno literaturo. Prevodi so velikokrat slabi, kar ni nujno krivda prevajalcev, ampak pomanjkanje uredniškega dela. Nekatere knjige so slabo oblikovane, ne razumem, zakaj slovenske založbe tako rade izdajajo grde knjige," je odločna Renkova.

Književnost ne sme biti le za posvečene
Prepričana je, da bi bilo veliko bolje, če bi izdali manj stvari in tiste kakovostneje: "Tudi do avtorjev, ki jih izdajajo, ni pošteno. Nekateri avtorji, ki bi si resnično zaslužili promocijo in pozornost, je ne dobijo. Tudi do bralcev ni pošteno, ker ne dobijo informacije. Tisti, ki se ukvarjamo z literaturo, seveda vemo, kaj je dobro in kaj slabo, kaj se bere in kaj ne, ampak nas je malo. Sem velik nasprotnik, da bi delali stvari samo za posvečene, da bi bili neki krožek, znotraj katerega bi krožile informacije, ljudje zunaj pa do njih ne bi mogli priti."

Pripadnost čuti le do slovenščine
Zelo rada ima slovenski jezik: "Materni jezik je moja edina domovina. Slovenščina je edina stvar, v kateri čutim pripadnost. Nimam odnosa do naših junakov, športnikov ... Vem pa, da je slovenski jezik edini, v katerem lahko čutim in obstajam. V trenutku, ko bi mi bilo to onemogočeno, bi kot človek propadla."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Manca G. Renko podrobno predstavi zgodovinski kontekst 19. stoletja, razmišlja še o Jovanu Koseskem, knjigah, feminizmu ...

Glasbeni izbor Mance G. Renko: Deep Purple - Child in Time

Slavko Jerič, <a href="https://twitter.com/stevilkeMMC">@stevilkeMMC</a>
Prijavi napako
Komentarji
slorest
# 05.02.2016 ob 08:52
Škoda, da ste tudi na rtvju cedalje veci populisti. Iz vsega napisanega, je naslov se najmanj primeren. Ob tem (naslovu), sem najprej pomislil, da gre za (pre)pametno bitje, ki je zauzila vso svetovno znanje, po prebranem intervju, pa imajo stvari smisel. Mnogo slovenski zalozb tava v megli, javna agencija za knjigo, pa tudi favorizira pescico. Torej deluje tocno tako kot vse v Sloveniji. Ni vazno, ce znas pisati, vazno je, da si nas!!!
Elaphe
# 05.02.2016 ob 08:54
Ne bi rada bila zlobna, elitistična ali podizobražena, a zdi se mi, da v Sloveniji izhaja veliko preveč knjig, ki so veliko preslabe. Knjige so velikokrat površne, če gledamo prevodno literaturo. Prevodi so velikokrat slabi, kar ni nujno krivda prevajalcev, ampak pomanjkanje uredniškega dela. Nekatere knjige so slabo oblikovane, ne razumem, zakaj slovenske založbe tako rade izdajajo grde knjige," je odločna Renkova.

Se popolnoma strinjam. Sama veliko berem, sem veliko v knjižnici, listam kataloge knjig, preglejujem spletne strani knjigarn in moram priznati, da sama žal opažam enako.
anny22
# 05.02.2016 ob 09:06
Ogromno knjig izide v samozaložbi, ker avtorji mislijo, da so novi Tolstoji in Orwelli. Žal niso. Potem 20 knjig pokupi žlahta, da se ne zamerijo, ostale obležijo v kleti. P.S. Avtorici se vidi da prebere 100 knjig. Ni težko. Televizijo je treba vreči na ulico in se obdati s knjigami. In vsak dan si vzeti nekaj časa, ki ga ima skoraj vsak, le zapravljamo ga za neumnosti.
Krimsky
# 05.02.2016 ob 09:05
Preberimo dva stavka:

• Tisti, ki se ukvarjamo z literaturo, seveda vemo, kaj je dobro in kaj slabo ...
• Ena najhujših nevarnosti je ravno slepilo 'jaz sem dober'

Sklep?
Domnevno vedenje, kaj je v literaturi dobro in kaj slabo ... je slepilo.
Nikoli namreč ne smemo trditi, da so naša očala najboljša ...
tron
# 05.02.2016 ob 09:58
Nekomu je hobi letno prekolesarit 5.000km,nekomu prebrati 100 knjig...
Klemensas
# 05.02.2016 ob 12:36
"Materni jezik je moja edina domovina. Slovenščina je edina stvar, v kateri čutim pripadnost ... Vem pa, da je slovenski jezik edini, v katerem lahko čutim in obstajam. V trenutku, ko bi mi bilo to onemogočeno, bi kot človek propadla."

"Glasbeni izbor Mance G. Renko: Deep Purple - Child in Time"
tron
# 05.02.2016 ob 10:43
Ta kvazi krog strokovnih literatov pa tudi učiteljev književnosti je prav smešen.
Knjigo,ki kot zvrst umetnosti verjetno dopušča največ domišljije si lastijo in razčlenijo tako,da je samo po njihovo prav.
Če slučajno doživljaš knjigo drugače,ne po njihovo te ocenijo negativno,saj imajo samo oni prav.
Tega ne vidiš nikjer drugje,niti v filmu niti v glasbi,te zvišenosti in ozkoglednosti.
Wasabi
# 05.02.2016 ob 09:39
Prepričana je, da bi bilo veliko bolje, če bi izdali manj stvari in tiste kakovostneje.

Točno to, ampak pri nas vsak šalabajzer misli, da mora knjigo napisat, oz. mu jo drugi;) Od raznih abramboslovcev, arestantov, pa do kvazi estradnikov. Skratka instant kultura.
oleander
# 05.02.2016 ob 19:45
Spremljam Beletrino, a tudi tam kakšnega resnega intelektualnega presežka nisem zaznal.

Nisi edini.
Balaž
# 05.02.2016 ob 13:48
Manca podaja zelo površinske odgovore in pri nobenemu njenem odgovoru nisem začutil, uau, da punca pa res obvlada - no ja, obvlada common sense, plava v zelo kalni vodi, kjer bi pa res morala svoje priučeno mnenje resneje argumentirati, kar hitro in plašno "odstopi". O prebranih knjig pa - če kvantiteto (število prebranih knjig) postaviš pred kvaliteto (izbran avtor), je to kot pri moških, ki si ege polnijo s primerjanjem svojih organov, čisti nonsense.

Spremljam Beletrino, a tudi tam kakšnega resnega intelektualnega presežka nisem zaznal. Koliko go punca prinesla slovenskemu zgodovinopisju, je vprašanje zanjo, še bolj pa za njene profesorje, ki so, v ekonomskem jeziku rečeno, takšen "izdelek" spustili na prosti trg.
Tjasa47
# 05.02.2016 ob 14:35
Sicer malo senzacionalističen naslov, ampak lepo, da ste objavili tudi prispevek o branju, knjigah.
Nekateri se čudijo, kako je možno, da lahko človek prebere 100 knjig letno, ampak dejstvo je, da je to možno. Veliko nas je, ki raje, kot da poležavamo pred TV (pa s tem ni nič narobe) ali pa previsimo po tri ure na dan na družabnih omrežjih, v roke vzamemo dobro knjigo in odidemo v svoje svet. Ljudje, ki ne prebirajo knjig, si sploh ne korejo misliti, kako nas knjige bogatijo. Širijo nam obzorja, bogatijo besedni zaklad.
Je pa moje mišljenje, da se bere čedalje manj. Ljudje smo pač v instant dobi, kjer se mnogi zadovoljijo le s površinskimi informacijami, raje vzamejo v roke Svet24 ali pa Slovenske novice pa mislijo, da so dobili vse znanje sveta. Pomanjkanje bralne kulture pa se kaže v nerazgledanosti, pa tudi v poznavanju slovenskega jezika. Malo si preberite kakšne komentarje pod objavami na Facebooku. Tam res vidiš kako so nekateri slovnično ubogi. Pa ne samo komentatorji, tudi številni "novinarji" novičarskih portalov so slovnično slabo podkovani, ne poznajo rodilnika, itd. To je vse posledica tega, da premalo beremo.
REsnica
# 05.02.2016 ob 11:16
ko govorimo o prevodih, pa moram omeniti tudi prevode filmov in oddaj... tako slabih prevodov, kot jih da od sebe povprečen slovenski prevajalec ali firma za prevajanje, je po moje res višek.

Ne vem, ali je kriva filozofska fakulteta, ali vzgoja, morda preveč dela na enega prevajlca... ampak na primer prevejalska hiša Milenko Babić, ki prevaja predvsem za komercialne televizije, jda od sebe zelo pogosto resnične katastrofe. pred časom sem postal na to pozoren, ko je ta hiša prevedla angleški (če se ne motim škotski) pregovor v slovenščino DOBESEDNO in kot tak je razbil ves smisel komunikacije na ekranu. Kasneje sem malo bolj sledil kvaliteti prevodov filmov in odktil da je to katastrofa na kubik. Včasih imam občutek, kot da bi zadevo prevedli z google translate, jo prebrali in popravili slovnične in smiselne napake in s tem ustvarili neko novo zgodbo, ki se pogosto sploh ne drži vsebine filma ali pa ni logična v kasnejši vsebini filma.

namesto popravkov slabega zakona o glasbenih kvotah na radiu predlagam zakon, ki bi kaznoval medijske hiše in založbe , ki bi dajala tako katastrofalne prevode v javnost.

Morda bi bralci proze in poezije in tisti, ki gledajo (mo) filmsko umetnost odprli stran, kjer bi se javno norčevali iz tako pohabljenih prevodov tistih, ki bi morali skrbeti za slovenski jezik in avtentičnost prevodov. Pa pri tem ne mislim na slabe priredbe, gre dejansko za nekvalito prevodov, ki je danes prezrta, neopažena in tudi drugače nekritično sprejeta v slovenski družbi..
barbadosčan
# 05.02.2016 ob 14:24
ne razumem, kak lahko nekdo reče, da izide preveč knjig ...
če ti knjiga ni kul, je najbrž pač ne bereš ...
ogledalce
# 05.02.2016 ob 12:57
Kdo je ta Manca? Nova punca Luke Mesca... je zdaj jasno, kako delujejo stvari v Sloveniji?
borisev
# 05.02.2016 ob 10:55
Lahko bi rekli še ena hipstersko metropolitanska družboslovka prisesana na javne jasli, ki misli, da je pogoltnila vse znanje tega sveta...

http://www.elle.si/lifestyle/personelle/po-sluzbi-manca-g-renko/
sarcasmotron
# 05.02.2016 ob 09:58
Knjige so velikokrat površne, če gledamo prevodno literaturo. Prevodi so velikokrat slabi, kar ni nujno krivda prevajalcev, ampak pomanjkanje uredniškega dela.

Dokler bo za naročnike glavni kriterij pri izbiri prevajalca čim nižja tarifa v čim krajšem času, prevajalci pa tretirani zgolj kot nujno zlo na poti do zaslužka, bi se jaz pri ocenjevanju vloge prevajalcev raje v jezik ugriznil. Če bi bil urednik založbe, pa niti pisnil ne bi.
Mindmaster
# 05.02.2016 ob 09:39
@Matej037

Odgovor na tvoje vprasanje je znan samo pismenim.
Ples
# 05.02.2016 ob 13:38
Kakorkoli, pasti v dobro knjigo je nekaj najlepšega.
Markinho
# 05.02.2016 ob 12:32
Kdo je ona, da naredite intervju z njo? Nobene knjige ni sama izdala pa se repenci. Lahko se je repencit, tezje je biti sam ustvarjalen.
oliva
# 05.02.2016 ob 12:27
Ejhata, kako smo pa pametni. :o)

No saj ne da se z marsičim ne strinjam, pa vendar...

"Pri Prešernu ni nobenega dvoma, pri Cankarju pa bi se dalo razpravljati...."

O obeh, vseh se seveda da razpravljati, dvom pa je subjektiven. Tako kot okus.

"Tisti, ki se ukvarjamo z literaturo, seveda vemo, kaj je dobro in kaj slabo, kaj se bere in kaj ne, ampak nas je malo."

:))

No, meni pa se Cankar nikakor ne zdi precenjen, menim da imamo veliko dobre proze.

Skratka.
Hvala za dobre knjige, tudi slovenske (ki jih sploh ni malo, čeprav se strinjam, da je dejansko tega preveč, 'vsak' izdaja že knjige), hvala pa tudi za neštete dobre ali celo izvrstne prevode.
slorest
# 05.02.2016 ob 11:31
Morda bi bilo kaj dobro ozavestiti. Mislim da je REsnica napisal tole:

Vrhunski aktivni in ustvarjalni umetniki kot je na primer Primož Čučnik (tudi prešernova nagrada) bodo vedno ostajali na obrobju, ker ne ustvarjajo populistične masovne kulture na prvo žogo, ki se pri nas tako iskana pri založbah in nekritičnih (nekvalitetnih?) potrošnikih kulture. Tudi Prešeren ni bil tako cenjen za časa življenja kot je danes. Morda je to tudi razumljivo in je ta proces del človekove narave, ki je v kapitalizmu cenjen....

V slovenskem prostoru gre vse po istem kopitu. Dobrega kot prvo ne cenimo, ker dobimo občutek manjvrednosti, kar je še večja težava, knjig v sloveniji ne kupujemo (če se ne motim smo z dvema kupljenima knjigama na prebivalca na zadnjem mestu v EU). Konec koncev smo res "simpatičen" narod. Pljunemo 30.000 evrov za avto brez težav, za mobitel 1.000 €, vse ostalo želimo zastonj. Enako je tudi s knjigami. Izdati 500 knjig te že debelo gledajo, pri 1.000 knjigah mislijo, da se ti je zmešalo, kar je več, je ZF. Tudi knjigarne potem favorizirajo svoje knjige (v Sloveniji sta MK, ki tudi izdaja knjige in knjigarne z imenom priljubljenega muca). Avtorski honorar je 5 do 10 % glede na vrednost knjige. BRUTO! če knjiga stane 20-30 evrov, uspete prodati osupljivih 1000 izvodov, je vaš honorar 2-3.000 evrov. Potem odštejte še davek, pa je ravno za dobro kosilo, pa računalnik, ki je v tem času pisanja postal že zastarel ... In to me zopet spomne na ljudi, ki kričijo o slovenskih produktih na policah, za nekaj centov, pa bodo izbrali sadje, ki se je tenstalo en teden iz Ugande ... ali pa za nekaj centov izbirali med rafiniranim oljem ali pa domačim oljčnim ...
ZeK
# 05.02.2016 ob 09:38
Matej037

pismen to izve v članku, ki ga komentiraš.
ZeK
# 05.02.2016 ob 09:12
nWo

na trdi dni prebrati eno knjigo ne pomeni, da sicer nimaš življenja. gre za zmerno bralko.
Coen
# 05.02.2016 ob 10:53
@ ZeK, @ Mindmaster,

po moje je Matej s svojim vprašanjem želel vprašati, zakaj si mnenje neke urednice zasluži članek na prvi strani nacionalnega medija? In temu vprašanju se tudi sam pridružujem.

Za to osebo prvič slišim in tudi po vsem prebranem (s kratko biografijo vred) ni nič več in nič manj kot ena povprečna oseba. Tako da je čisto vseeno ali intervjuvajo njo ali pa naključnega študenta slovenščine. Mislim, a se res ni dalo dobit kakšne bolj prepoznavne osebe oz. osebe s kakšnimi... kako naj to rečem... prepoznavnimi referencami?
Jasminelle
# 05.02.2016 ob 10:31
Haha, pa to so že pripravljeni odgovori, ki krožijo po takšnih intervjujih že leta. Vedno je treba reči, da je preveč knjig (ampak, da seveda nočeš biti elitističen - kot da sploh veš, kaj to pomeni), da izpadeš, kot da si kritičen, in da istočasno pred kritiko zavaruješ svoje prijatelje (preveč je amaterjev, moji prijatelji, ki visijo na državnem denarju, pa to že niso, oni si zaslužijo polno podporo!) ta poanta z jezikom je trenutno neka modna muha, ki si jo je sposodila iz drugih intervjujev, to z mitiziranjem po smrti pa osnovnošolska modrost. In, ja seveda, noče biti elitistična, ampak ona in njeni kolegi sigurno že vedo, kaj je dobro in kaj ne, sploh ni treba utemeljevat.

V posluh ta intervju. Na par kilometrov se vidi, da ženska nima pojma, kdo jo financira, od kod pride denar, s katerim operira, res pa je, da pa ima res rada svoje punčke, kakor se izraža. Očitna 'lutka sa naslovne strane':

link

Anny, ki govori o načitanosti, pa verjetno govori o tistem tipu načitanosti lokalnega rajhovskega uradnika: pogrošni romani, rasna teorija in evgenika, popzgodovinski hitiči itd.
Cvicek
# 05.02.2016 ob 09:20
Manca G. Renko na leto prebere približno 100 knjig

to je imela v mislih knjige na stopnji petdeset odtenkov sive... kjer imaš možgane na off in lahko prebereš 200 strani na uro.
Mazni
# 05.02.2016 ob 21:24
Prebral sem intervju, ker sem imel upanje, da bo mogoče teta res kakšno dobro misel delila z nami, pa je po moje vse skupaj izpadlo kot neko jamranje in nabijanje v prazno oziroma kvečjemu brezzvezna reklama za Beletrino.
Vse umetniške stvaritve so pač predmeti subjektivne presoje in pika. In tukaj knjiga ni izjema. Samooklicani kritiki so že tudi ocenili določena dela zelo pozitivno, pa gledalcem niso bila všeč in obratno.
ZeK
# 05.02.2016 ob 12:17
malibumbar

težka bo, predvsem zato, ker praktično nobena država nima praznika kulture, k je dela prost dan.

se pa mimo tega spominjajo marsičesa, velikokrat obletnic smrti največjih umetnikov.
ZeK
# 05.02.2016 ob 12:02
malibumbar

to seveda ni res, ampak pomembno je, da si napisal to urbano legendo.
Torek
# 05.02.2016 ob 10:50
Nekateri romani niso tako zelo zanič. Se jim pa vidi, da so precej na hitro napisani. Verjetno zato, ker morajo njih avtorji skoraj vsak dan nekaj pojesti. Zato bi sicer, lahko, ustvarjali en roman več let, a pri tem, verjetno, umrli od lakote. To bi ugodno vplivalo na marketing in prodajo, ampak človeka je škoda, čeprav pisatelja
Praaslovan
# 05.02.2016 ob 10:17
Sem mislil kaj je to zaena gospa pa je letnik 1988
oleander
# 05.02.2016 ob 18:22
Preveč knjig. No, to je mantra, ki se jo ponavlja vsako leto pred razpisi. Na ta način hočejo nekateri odločevalcem povedati, kam je treba razdeliti evrčke.
REsnica
# 05.02.2016 ob 10:56
kvantiteta je pred kvaliteto in bo tudi ostalo tako.

Podobno je s "kitajsko robo", kvaliteto hrane, ki nam jo vsuiljuje ameripški kapital preko TTIPja.... in nenazadnje se temu priključujemo tudi s spremembo zakona o kvotah slovenske glasbe na radiu.

gre za prepripčanje, da s tem širimo svobodno, demokratično, globalno....izbiro uporabnikov, dejansko pa gre za to, da nam prodajo čimveč poceni zadev in kujejo čimvečji dobiček, ki proizvaja večjo gospodarsko rast. Ta rast pa je nujna za vlaganja kapitala špekulantov v gospodarstvo, kulturo, šport...

v času prešerna nisdo izdajali toliko knjig, pa je kvalitetna umetnost vseeno ostala večna, tudi glasbeniki iz starih dobrih časov, so bili po svoje skromni in ne bodo nikoli pozabljeni.

z izdajami nekvalitetnih knjig in predvajanjem glasbe zaradi zakona, ne kvalitete ne skrbimo za umetnost, ampak gre za dobiček in preživetje založb in posameznikov v tem krutem sistemu.
anny22
# 05.02.2016 ob 13:08
Bralci pravimo: ne moti me, me ni. Sem na pustolovščini s knjižnimi junaki. Enako uživamo, kot je komu v veselje skok z elastiko ali divjanje z avtom. Žal mi je za vse, ki vam je šola z ali brez pomoči staršev priskutila branje.
Coen
# 05.02.2016 ob 10:57
@ tron,

tukaj imaš pa popolnoma prav in ravno to je eden največjih vzrokov odpora branja knjig pri slovenski populaciji. Tudi pri meni je bilo tako, da v šoli knjige sploh nisem mogel videti, literatura me je začela zanimati komaj po zaključeni maturi, ker mi noben ni več mogel težiti s tem kaj je prav in kaj narobe. Pa še danes, ko preberem kakšnega "pametnega" književnika, me kar zmrazi.
Bovi
# 06.02.2016 ob 07:57
"Pri Prešernu ni nobenega dvoma, pri Cankarju pa bi se dalo razpravljati. Imamo veliko dobrih pesnikov, od nekdaj pa smo imeli težave s prozo."

Me res zanima, kakšne kompetence ima Manca G. Renko in kaj je v življenju poleg prebranih 100 knjig na leto še ustvarila, da bi rada razpravljala o Cankarju, ki velja za enega najboljših simbolistov in impresionistov v Evropi.
oliva
# 05.02.2016 ob 12:31
Men se pa zdi, da se lovi v svojo zanko.
zofija1
# 05.02.2016 ob 12:13
Vsake toliko časa se pojavi neka mlada duša, polna sama sebe, znanja, ki ga nabere na fakulteti, da nam kroji okus. Če smo tržno gospodarstvo, kar tako radi poudarjamo, potem naj se knjige (tržno blago) samo preveri na tržišču. Najlažje je namreč biti pameten in kritizirati, napisati knjigo, kakršno koli že, to pa je dosežek. V tujini imajo na založbah urednike, ki tudi nekoliko slabši tekst predelajo z avtorjem, pri nas pa uredniki zamahnejo z roko, češ....sicer pa: ko si mrtev, si spoštovan, živ avtor izven posvečenega kroga pa je zaničevan.
REsnica
# 05.02.2016 ob 11:37
hondica,
tudi prešeren in kopitar nista bila najboljša kuharja. Kopitar je živel celo na račun davkov na dunaju. Prispevek Kopitarja h kulturi in razvoju slovenskega in srbohrvaškega* jezika je bil izreden. Pa je živel "tuje " stroške.

* namerno sem napisal srbohrvaškega jezika, ker takrat ne samo, da ni bilo nobene prave delitve, še celo Ljudevit gaj, ki je kasneje razvijal latinsko pisavo in strokovne izraze (razlika do cirilice je pač obstajala predvsem v pisavi) je sprejel karadžićevo slovnico kot skupno in kot referenco tudi za hrvate, ki so tudi po njegovem strokovnem mnenju govorili isti jezik kot srbi).
Conchis
# 05.02.2016 ob 10:55
Lep komad je prilepla, ampak očitno iz privzdignjene estetske izkušnje 19.stoletja še ni zares izstopila, good luck with that :D
tron
# 05.02.2016 ob 09:56
Ni važna kvantiteta ampak kvaliteta.
Sicer pa kakšnih knjig?Žepnih?Petdeset stranskih romanov?
Takšne informacije zadržiš za sebe,ker jo plasiraš iz enega samega razloga,i am so smart i read so much.
severnik
# 05.02.2016 ob 09:36
Ko je bil Prešern še živ, kaj so govorili o njegovih delih??
RJSlo
# 05.02.2016 ob 09:04
Zelo rada ima slovenski jezik: "Materni jezik je moja edina domovina. Slovenščina je edina stvar, v kateri čutim pripadnost. Nimam odnosa do naših junakov, športnikov ... Vem pa, da je slovenski jezik edini, v katerem lahko čutim in obstajam. V trenutku, ko bi mi bilo to onemogočeno, bi kot človek propadla."
---------------------------------------------------------------------------
No ja. Nad člankom je maximum pet zvezdic. Za izrečeno/kopirano dodajam še pet *****.

Se pa ne strinjam z vsem. Veliki pesniki in veliki pisatelji, toda nepravi časi. Zdi se mi, da gospa premalo pozna zgodovinsko ozadje zato pisatelje rahlo poniža.
Cheetah
# 06.02.2016 ob 05:44
Nakladacka... kar neki...
mooodeeel
# 05.02.2016 ob 16:12
@Matej037: dekle Luke Meseca. Torej prva dama enega velikega pola slovenske druzbe :D
Sibid
# 05.02.2016 ob 12:54
• Ena najhujših nevarnosti je ravno slepilo 'jaz sem dober'
Zakaj imam občutek, da je stem mislila na knjige kot so okopi, pobegi itd.
oliva
# 05.02.2016 ob 12:29
@malibumbar, mislim da je finta v tem, da ko umetnik ali pač znana oseba, ki ima kaj za pokazat in dat, umre, se zaključi njegov doprinos in TO se praznuje. Njegov opus za časa življenja.
Ko se je rodil, je bil dojenček kot vsak, ni to samo po sebi še za praznovat.
Morda se motim, ampak menim da bi lahko bilo tako.
evaevi
# 05.02.2016 ob 11:13
Ne bi rada bila zlobna, elitistična ali podizobražena, a zdi se mi, da v Sloveniji izhaja veliko preveč knjig, ki so veliko preslabe. Knjige so velikokrat površne, če gledamo prevodno literaturo. Prevodi so velikokrat slabi, kar ni nujno krivda prevajalcev, ampak pomanjkanje uredniškega dela. Nekatere knjige so slabo oblikovane, ne razumem, zakaj slovenske založbe tako rade izdajajo grde knjige,


končno nekdo reče bobu bob.
Sapo lovim ob šodru, ki redno polni polico Novosti.
firtoh
# 06.02.2016 ob 00:53
Jaz na stara leta berem samo sy-fy in fantasy.Knjige si naročam iz VB,preko Book Depository.V povprečju si naročim 20 knjig letno in zapravim okoli 200 ojrov.Če bi takšne knjige,pa jih ni,kupoval pri nas,bi zapravil 600 ojrov.
Se pa strinjam okoli prevodov.Sem prebral pred leti,prevod Igre prestolov 1.del in sem se odločil,da bom bral kar v originalu.
Slovenskih avtorjev z izjemo Vojnoviča in Mazzinija ne berem.So se mi zafržmagal v OŠ in srednji šoli.Sama tuga,jad i bol, bi rekli na jugu.Svetovne klasike sem prebral do 25 leta in pri tem je ostalo.
esspero
# 05.02.2016 ob 21:03
barbadosčan@ Svetovna klasika.? Pod tem imenom določamo pisateljice in pisce , ki so kvalitetni presežek glede na ostale avtorje.Največ jih najdemo npr. v sto romanih. So osnovni pojem neke splošne razgledanosti intelektualca. V večini so ruski pisci - npr , Tolstoj , Dostojevski. Veliko jih najdemo tudi med nobelovci. Tako nemške ,francoske , ameriške....
Kazalo