Številke
Mojca Mihelj Plesničar
Mojca Mihelj Plesničar deluje na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Največ umorov na 100.000 prebivalcev je v Salvadorju, v tej državi so leta 2016 umorili 5.257 ljudi oziroma skoraj 83 na 100.000 prebivalcev. Foto: Reuters
       V ZDA so ugotavljali, kako strogi so sodniki v odvisnosti od tega, ali je nogometno moštvo tistega mesta, v katerem so sodili, tisto nedeljo zmagalo ali ne. Tudi tam so našli korelacije, ki niso prijetne za nekoga, ki verjame v objektivnost pravnega sistema. To področje se počasi odpira, vse več raziskovalcev ugotavlja, da so sodniki in tožilci samo ljudje, kar pomeni, da na njih vplivajo enaki psihološki dejavniki kot zunaj prava. Izobraževanje in izkušnje na določenem področju morda te dejavnike omilijo, nekaterih dejavnikov pa se ne da, ker so zelo človeški.       
 Kaj vse vpliva na odločitve sodnikov.
Mojca Mihelj Plesničar
Podrobno je razčlenila skoraj 500 umorov v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Silvo Plut
Silvo Plut je eden od dveh serijskih morilcev v Sloveniji. Foto: RTV SLO
       V nekaterih sistemih te stvari že intenzivno razvijajo in uporabljajo. Tu prednjači predvsem Amerika. Pred kratkim je bila velika afera, ko je eden izmed ameriških razvijalcev razvil sistem Compas, ki naj bi bil sodnikom v pomoč pri odločanju, ali naj obdolženca izpustijo proti varščini ali ne. Ko so novinarji ProPublice ta program vzeli pod lupo, so ugotovili, da je algoritem produciral pristranske rezultate, da bistveno pogosteje in napačno kot nevarne ocenjuje temnopolte, kot napačno nenevarne pa ocenjuje belce. Ogromne razprave so, kaj je pravi razlog za napake. Ali je bil pristranski sam algoritem ali pa so bili pristranski primeri, na podlagi katerih se je algoritem učil.       
 Kakšno mesto v pravu bo imela umetna inteligenca?
Ameriško sodišče
Le peščica primerov v ZDA konča pred sodiščem. Foto: Reuters
Renata Salecl
V Številkah je gostovala tudi Renata Salecl, ki je predstavila knjigo Možgani na zatožni klopi. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Na odločitve sodišč vpliva tudi razplet nogometnih tekem

Podkast Številke (119)
19. oktober 2018 ob 06:54
Ljubljana - MMC RTV SLO

Skoraj polovica vseh umorov v Sloveniji se zgodi v družinskem krogu, dobra četrtina pa med znanci.

Na podkastu Številke ta teden govorimo o umorih v Sloveniji. Na pogovor smo povabili pravnico Mojco M. Plesničar, ki deluje na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.


Umor je skrajno zavržno dejanje
Kaj sploh je kriminalno dejanje? Ob tem se sogovornica nasmeje: "Imamo lepo tavtološko definicijo, kaznivo dejanje je namreč tisto dejanje, ki ga kazenski zakonik določa kot kaznivo. To so tista dejanja, za katera družba meni, da so toliko zavržna, da so vredna preganjanja po uradni poti. V različnih družbenih in zgodovinskih kontekstih se spreminja, kaj je vredno kaznovanja in celotnega angažmaja države. Študentom dam primer, ki je na srečo že malo zastarel. Danes je normalno, da ženska sedi za volanom, v Savdski Arabiji pa je bilo to še nedolgo tega kaznivo dejanje. Če vzamemo zgodovinsko merilo, je umor seveda nekaj, kar je skrajno zavržno in si ne moremo predstavljati, da to ne bi bilo kaznivo dejanje. Še posebej, ko govorimo o umoru otroka. V času antike je družba različno gledala na umore."

Slovenija med najbolj varnimi državami na svetu
Indeks umorov se računa kot razmerje umorov na 100.000 prebivalcev. Nekateri slovenski mediji so pred nekaj meseci glasno poudarjali, da je ta količnik v Mariboru celo višji od indeksa v New Yorku. "Slovenija je s statističnega vidika nehvaležna, ker so številke tako majhne, da vsak nov dogodek to statistiko precej zamaje. Če gledamo nato še ožje področje, kot je denimo Maribor, se to še bolj pozna," opozarja pravnica. Slovenija je tako v tem pogledu izjemno varna, saj je omenjeni količnik nekje med 0,5 in 1 umorom na 100.000 prebivalcev, kar je pri varnosti izrazito ugodna številka. Slovenija tako brez dvoma sodi med najvarnejše države na svetu.

Mediji s poročanjem pretiravajo
Plesničarjeva je prepričana, da mediji s poročanjem o umorih pogosto pretiravajo: "Ne glede na uradne statistike in varnost se ustvarja vtis, da se nenehno poroča o kriminaliteti, še posebej o umorih. Kadar je stvar realna, je normalno, da pritegne pozornost javnosti in medijev. Problem se pojavi, ker slika ni skladna z resničnostjo. Pomislimo na vse faze: o dogodku se poroča, ko se zgodi posamezno kaznivo dejanje, ko pride policija in pridrži osebo, ko osebo privedejo pred sodnika, ko se odloča o priporu, ko pride do glavne preiskave, ko poteka vsaka glavna obravnava, ko poročajo priče ... Mediji hkrati spet povedo celotno zgodbo, ki je zato še toliko bolj prisotna v javnosti. Ko pa zmanjka naših vsebin, slišimo o materi, ki je ubila otroka v Ekvadorju, strelskih pohodih v ZDA ..."

Analizirala 500 umorov
Mojca M. Plesničar je pred kratkim analizirala dobrih 500 umorov, ki so se zgodili v času samostojne države in so bili obravnavani na sodiščih. "Imela sem veliko srečo, da mi je prisluhnilo vrhovno sodišče, potem pa vsa okrožna sodišča, ki so mi omogočila vpogled v zadeve. To je bil del podoktorskega projekta, v katerem sem se osredotočila predvsem na vprašanje kaznovanja. Skupaj s sodelavci in študenti sem pregledala množico primerov, zdaj delamo ugotovitve, statistična analiza še poteka. Zbrali smo ogromno podatkov, brali in analizirali smo sodbe, kar pomeni, da smo analizirali že filtrirane zgodbe, za katere pa verjamemo, da so verodostojne, a določene nianse se lahko izgubijo," opozarja.

Največ umorov v družinskem krogu
Čeprav delo še ni končano, se prvi vzorci že kažejo: "Največ umorov se zgodi v družinskem okolju. Če v to definicijo vzamemo širšo družino s strici in bratranci, v to kategorijo pade okrog 49 odstotkov vseh žrtev oziroma storilcev. Ko sem brala spise, sem ugotovila, da dejanja niso nujno izhajala iz nekih hipnih razmer, problemi so lahko trajali tudi desetletja in so na koncu eskalirali v umore." Druga najpogostejša kategorija so znanci, kjer je približno 26 odstotkov umorov: "Ljudje se srečujejo v gostilnah in lokalih. Na videz se med seboj poznajo, a ob obilici alkohola lahko pride do položaja, v katerem nekdo vzame nož in drugega zabode."

V Sloveniji le dva serijska morilca
Na drugi strani pogostosti umorov so serijski morilci, ki jih v Sloveniji skorajda ni. "Pri nas imamo pravzaprav samo dva serijska morilca, Metoda Trobca in Silva Pluta. Vse definicije serijskih morilcev zahtevajo, da pride med dvema umoroma do daljšega obdobja pomiritve. Za serijskega morilca je značilno, da najprej stori dejanje, nato pride do vrhunca (emocionalnega in psihološkega), potem pride obdobje pomiritve. Sčasoma v njem spet začne tleti in pride do novega kaznivega dejanja. Ta obdobja naj bi bila na začetku dolga, z večanjem števila žrtev se obdobje pomiritve krajša. Logika je podobna kot pri odvisnikih," opiše pravnica.

Temelj je standard prepričanosti
Sodišče obtoženca obsodi, ko je prepričano onkraj razumnega dvoma. "Temu rečemo standard prepričanosti. Drugi formalni pogoj pa je, da do te prepričanosti pride s pravno dovoljenimi postopki, da uporablja dokaze, ki so pravno urejeni in sprejemljivi ter zbrani na pravilen način. Pri nas so velikokrat priče tiste, ki povedo svojo zgodbo, zgodbe različnih prič se združijo in podajo končno ugotovitev. Včasih imamo listinske dokaze, denimo neka oporoka, ki je nekomu zapustila premoženje, iz katere lahko vidimo motiv koristoljubja. Praktično v vseh primerih imamo izvedenca vsaj sodne medicine, se pravi patologa, ki ugotavlja vzrok smrti. V zelo velikem številu primerov imamo psihiatra, psihologa ali nevropsihiatra, ki priča o duševnem stanju obdolženca."

V ZDA ogromno primerov s pogajanji
Ameriški podkast Serial ravno v teh tednih predstavlja dogajanje in delovanje na sodišču v Clevelandu. Poslušalec tako hitro dobi občutek, kako se s človeškimi življenji dobesedno pogaja. Tožilstvo na podlagi nekega dejanja domnevnemu storilcu doda obtožbo še za nekaj drugih dejanj, nato pa sledi pogajanje, vsaka stran malo popusti, obdolženec pa prizna dejanje. Plesničarjeva ponazori še s številkami: "To res velja za ZDA, tam so pogajanja o krivdi privedli do absurdnih skrajnosti. Tam na zveznih sodiščih med 94 in 97 odstotki vseh primerov rešijo prav s pogajanji. Kar gledamo v filmih in serijah, ko kdo pred poroto zagovarja svojo nedolžnost, je v resnici zelo redko. Pri nas smo pogajanja uvedli leta 2012, tožilec in zagovornik se lahko dogovorita, da bo obdolženi priznal krivdo, tožilec pa v zameno lahko ponudi nekoliko manjšo sankcijo, pri čemer je stvar na zakonski ravni bolj zamejena kot v ZDA. Pri nas se ne moreš pogajati o elementih obtožnice, o kaznivih dejanjih, za katera naj bi bil preganjan, potem pa jih nekaj črtaš, kar se dogaja v ZDA."

Ali je zmagala tvoja ekipa?
V Številkah je gostovala tudi Renata Salecl, ki je razložila, kako na sodniške odločitve lahko vplivajo popolnoma osebna vprašanja sodnikov, kot je denimo njihova lakota (ugodneje sodijo, ko so siti). Plesničarjeva je omenila še eno raziskavo: "V ZDA so ugotavljali, kako strogi so sodniki v odvisnosti od tega, ali je nogometno moštvo tistega mesta, v katerem so sodili, tisto nedeljo zmagalo ali ne. Tudi tam so našli korelacije, ki niso prijetne za nekoga, ki verjame v objektivnost pravnega sistema. To področje se počasi odpira, vse več raziskovalcev ugotavlja, da so sodniki in tožilci samo ljudje, kar pomeni, da na njih vplivajo enaki psihološki dejavniki kot zunaj prava. Izobraževanje in izkušnje na določenem področju morda te dejavnike omilijo, nekaterih dejavnikov pa se ne da, ker so zelo človeški. Eden od takih dejavnikov je predlog tožilca za kazen. Če tožilec predlaga sedem let ali tri leta, je prva številka, ki jo tožilec poda, tista, ki zasidra sodnikovo odločanje. Prva številka uokviri tvoje možgane."

Kakšno vlogo bo imela umetna inteligenca?
Zaradi razvoja moderne tehnologije se potem samo odpira vprašanje umetne inteligence. Bi lahko ta nekoč prevzela odgovornost za razsojanje o umorih? Sogovornica nad to idejo ni najbolj navdušena: "V nekaterih sistemih te stvari že intenzivno razvijajo in uporabljajo. Tu prednjači predvsem Amerika. Pred kratkim je bila velika afera, ko je eden od ameriških razvijalcev razvil sistem Compas, ki naj bi bil sodnikom v pomoč pri odločanju, ali naj obdolženca izpustijo proti varščini ali ne. Ko so novinarji ProPublice ta program vzeli pod lupo, so ugotovili, da je algoritem produciral pristranske rezultate, da bistveno pogosteje in napačno kot nevarne ocenjuje temnopolte, kot napačno nenevarne pa ocenjuje belce. Ogromne razprave so, kaj je pravi razlog za napake. Ali je bil pristranski sam algoritem ali pa so bili pristranski primeri, na podlagi katerih se je algoritem učil."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora z Mojco M. Plesničar (kliknite na spodnjo sliko), v katerem razloži, kako je pristala na inštitutu za kriminologijo, kaj so naloge inštituta, o vlogi (ne)prištevnosti na sodiščih, kakšen je delež neraziskanih umorov, najvišjih mogočih zapornih kazni v Sloveniji, alternativah zaporne kazni ...

Umori, zapori in Številke:
- epizoda 35: Renata Salecl o knjigi Možgani na zatožni klopi
- epizoda 43: božična zgodba iz zapora


Slavko Jerič
Prijavi napako
Komentarji
Krimsky
# 19.10.2018 ob 08:01
»Pot ste in popotniki.
In ko eden izmed vas pade, omahne za te, ki mu sledijo, in jih opozori na kamen spotike.
Da, pade tudi za te, ki so pred njim; čeprav so bili urnejši in zanesljivejši v hoji, vendar kamna spotike niso odstranili.«
(Kahlil Gibran, Prerok, O zločinu in kazni)


Še praktičnem primer, iz poti v službo:
Iz avtocestnega nadvoza, v desnem zavoju proti Rudniku, je bil pred leti zglajen asfalt, kamni so se kar svetlikali, … in avti so ob vsakem dežku tam pokali kot za šalo. Policija je imela tam skorajda dežurno patruljo, pisali so zapisnike, marsikdo je najbrž plačal kako kazen, ker »vožnje ni prilagodil razmeram na cestišču«. Pa so kazni kaj zalegle? Čisto nič, … pomagalo pa je, ko so zglajene kamenčke porezkali in položili nov, grob, črn asfalt, … od takrat naprej je tam mir.

Kazni ne delujejo, deluje popravilo ceste.

Prehod na transparentno brezgotovinsko poslovanje bi odpravil glavnino kriminala povezanega z denarjem, en sam ubogi stavek v šolskih učbenikih bi odpravil še dobršen del 'krvnih deliktov'. Seveda pa nad takimi popravili 'ceste' nismo navdušeni, 'avtomehaniki' bi namreč ostali brez dela, in kar je še huje – brez identitete.

V ZDA imajo desetkrat toliko zapornikov na 100.000 prebivalcev kot pri nas. So za to krivi njihovi 'vozniki' ali njihova 'cesta'? Imajo več zapornikov kot Slovenija prebivalcev, pa vendar to nič ne pomaga k zmanjšanju 'razbitega pleha na cesti', ker kazni nikoli niso delovale in nikoli ne bodo. Pomaga zgolj popravilo 'ceste' – »way of life«.
Springbok
# 19.10.2018 ob 07:58
Dokazali so tudi, da sodniki bolj milo (v korist obdolženca) sodijo v petek, in so bolj strogi v ponedeljek. Prav tako je za obdolženca bolj ugodno sojenje popoldne, kot zjutraj. Zjutraj je sodnik razdražen, npr, zaradi gneče na cesti, v petek popoldne pa se veseli prihajajočega vikenda. Odvetniki (v ZDA in VB) to vedo, in poskušajo vplivati na urinik obravnav.
janez100
# 19.10.2018 ob 08:22
Odličen članek. Še takih!
brezposelni
# 19.10.2018 ob 09:55
Serijski morilec v Sloveniji je verjetno tudi Stephan.

Neobjektivnost sodnikov se lahko vidi tudi pri primeru Novič.

Če bi Plesničarjeva še izločila morilce z Balkanskim poreklom, bi bil tipični Slovenski umor še bolj značilen, kot med znanci.

Je bil pa umor Jamnika tipičen neslovenski umor.
Prius
# 19.10.2018 ob 09:12
Pohvale za članek, tudi za izpostavljanje določenih dejstev, kot npr., da mediji pogosto ustvarjajo nepotrebno težjo klimo, kot v resnici je.
Še dve iz nabora zanimivosti: 1) več ljudi je spoznanih za krive pred kosilom kot po kosilu (navezava na springbokov post), in
2) ne le algoritem računalnika - verjetnost, da bo pred ameriško poroto - ''jury of his peers'' za umor obsojena lepa ženska, je nekakrat manjša, kot da bo obsojen moški, po možnosti temnopolt (glede na odstotek seveda, ne na skupno število). Tega dejstva pri nekaterih tako čislani dr. Boštjan M. Zupančič v letih predavateljstva preprosto ni hotel priznati, ker je metalo drugačno luč na njegov opevani ameriški sistem.
cairns
# 19.10.2018 ob 11:47
Skoraj polovica vseh umorov v Sloveniji se zgodi v družinskem krogu, dobra četrtina pa med znanci.

Ta statistika se bo temeljito spremenila ko Slovenijo zasedejo uboge sirote iz BV in Afrike ki jih MMMMC označuje za prebežnike.

Kdor ne verjame naj si pogleda statistiko v severnih evrooskih državah.
veza
# 19.10.2018 ob 14:04
Na odločitve sodišč vpliva tudi razplet nogometnih tekem

bolj se nagibam k temu, da odloča dogajenje med rjuhami sodnic ali sodnikov, tu je še PMS sindrom pri sodnicah in prostata pri starejših sodnikih, pa luna tudi vpliva.
NOPCBS
# 19.10.2018 ob 15:23
Ko so novinarji ProPublice ta program vzeli pod lupo, so ugotovili, da je algoritem produciral pristranske rezultate, da bistveno pogosteje in napačno kot nevarne ocenjuje temnopolte, kot napačno nenevarne pa ocenjuje belce.

Pro Publica je politicno motivirana, njihova "lupa" je bila neznastvena. 3 raziskovalci so ovrgli metodologijo Pro Publice:
ProPublica's report was based on faulty statistics and data analysis and failed to show that the COMPAS itself is racially biased, let alone that other risk instruments are biased.

KLIK

http://www.uscourts.gov/federal-probation-journal/2016/09/false-positives-false-negatives-and-false-analyses-rejoinder

Ampak seveda, gospa bo propagirala le eno neizobrazeno, neakademsko stran, kot tudi RTVSLO

Je pa zanimivo, ce pogledate intervju z Juretom Leskovarjem, profesorjem na Stanfordu, ki je pomagal razviti podoben algoritm:
Analiza nam je prinesla dve zanimivi ugotovitvi. Prva: objektiven program deluje 60 odstotkov bolje kot sodniki v ZDA. Razlika nastane v tem, da lahko program v nasprotju s človeškim sodnikom natančno analizira dva milijona sodnih primerov in najde vzorce v lastnostih prestopnikov, ki so povezani z negativnim obnašanjem v prihodnosti. Druga: analize kažejo, da se človek preveč osredini na osebne karakteristike. Program ima namreč dostop samo do kartoteke osumljenca. Sodnik osebo še vidi in pri presoji uporablja neka dodatna merila, ki ga vodijo v neoptimalne odločitve. To še delamo, a vsi, ki so videli dozdajšnje rezultate, so bili kar navdušeni in jih je zadeva zelo zanimala. Kmalu bomo delo objavili. Treba pa je poudariti, da ideja ni, da bi računalniki zamenjali ljudi, ampak kako lahko računalniki in ljudje skupaj sprejemajo boljše odločitve.

Nekdo ima kartoteko, drugi je nima. Podatki so od človeka do človeka različno dostopni. Kje so omejitve uporabnosti te metode - le na ljudeh s kriminalno preteklostjo?
Ne nujno. Veliko stvari se lahko vprašaš. Koliko časa nekdo živi na istem naslovu? Ima nepremičnino v lasti ali plačuje najemnino? Ima mobilni telefon? Veliko je demografskih podatkov. Sicer med njimi ne sme biti vere, barve kože in spola. Socialno-demografska kartoteka je zelo velika in kriminalna kartoteka sploh ni nujna. Čeprav je v realnosti velik del teh ljudi povratnikov.

KLIK

najbrz rase ne bi smeli obravnavati kot input podatka,
ce bi pa program kljub temu veckrat za potencialnega krsitelja dolocil cloveka z dolocenim kulturnim/genetskim ozadjem pa to pac ne bi bilo nakljucje ampak odraz stanja (saj dejansko "dolocene" etnicne skupine relativno prevladujejo v kriminalnih statistikah)
HOR
# 19.10.2018 ob 13:28
Umori zaradi malomarnosti ali nestrokovnosti zdravnikov seveda niso všteti, saj teh podatkov ni niti za resno statistiko, gredo pa v stotine, če primerjamo Slovenijo z državami, ki imajo te podatke kredibilno zbrane in vidne...
Binder Dandet
# 19.10.2018 ob 13:15
"Veliko ljudi zgine tudi pri nas in za njimi ne ostane nobena sled..."

Vedno se sprašujem, kakšna usoda je doletela izginulo osebo. Se pa da malce sklepati. Najstniki običajno zbežijo od doma (pa potem mediji ne poročajo dosledno, da so se vrnili). Najstarejši zalutajo (enako mediji ne poročajo dosledno). 40 letniki imajo morda krizo srednjih let in se nekam umaknejo za daljše obdobje (ravno zadnjič mi je znanec razlagal, kako je na faksu profesor izginil za pol leta, nakar se je izkazalo, da je bil v Italiji). itd.. Me je pa vseeno groza tistih groznih usod, ko verjetno kakšna mlada punca pade v trgovino z belim blagom ali pa kakšen mlad fant v trgovino z organi. Da bi pa prav veliko žrtev serijskih morilcev bilo, pa ne verjamem.
tupamaross
# 19.10.2018 ob 12:47
Po šestih tekmah naše reprezentance in le eni zmagi, se ne bi rad
znašel pred našimi sodniki. Tudi za to bi lahko obdolžili mene.
brezposelni
# 20.10.2018 ob 14:41
Poznano je tudi, da več pomilostitev zgodi v času po kosilu.
kislec
# 19.10.2018 ob 21:21
" V ZDA so ugotavljali, kako strogi so sodniki v odvisnosti od tega, ali je nogometno moštvo tistega mesta, v katerem so sodili, tisto nedeljo zmagalo ali ne. "

blood... " Kot da vsi sodniki pa tožilci gledajo nogomet, ljubi jezus, kje jih najdete."
bladi, gre za (ameriški) football (ne soccer) - in ja: vsi gledajo...

PS Je pa po mojem napačno (ali že napisano ali prevedeno) : ... tistega mesta, v katerem so sodili... namesto "...njihovega domačega mesta...
Sicer se najbrž večinoma oboje pokriva, ampak sami si odgovorite, kaj od obojega lahko vpliva. posledica)
average Joe
# 19.10.2018 ob 16:36
Javnost sojenja prispeva k generalni prevenciji. Če ljudje vidijo, da so bili prestopniki kaznovani, sami ne bodo tvegali kazni.
Žal je javnost sojenja pri nas bolj ko ne navidezna, čeprav je zapovedana s 24. členom ustave.
Sodbe niso javno objavljene, tako kot so naprimer parcele in javni podatki o njih neomejeno dostopni.
Postopki se ne snemajo, čeprav bi to bil zelo enostaven način za preverjanje zakonitosti postopka.
Možnost spremljanja obravnav (ali posnetkov) preko sodobnih elektronskih sredstev bi zagotovila dejansko javnost.
Saj ni treba odkrivati tople vode. Poglejte razvite države, poglejte na youtube.
Dostopnost pregledu oziroma objava vseh postopkov in sodb bi omogočila bolj stabilno sodno prakso in podobne sodbe v podobnih primerih.
Predvidljivost izida bi tudi zelo zmanjšala število sporov. Kdo bi vlagal tožbe, če bi vnaprej bolj natančno vedel, kakšen bo rezultat.
HOR
# 19.10.2018 ob 13:44
Sodišča prvenstveno skrbijo za nek red in zakonitost manj za pravico, ki pa jo je neredko tudi težko določiti....
HOR
# 19.10.2018 ob 13:40
Skratka zraven dejstva, da se pravica lahko tudi kupi z denarjem, če ne drugače pa preko boljšega odvetnika, pa na njo vplivajo še razni drugi "astrološki dejavniki"...
hralj
# 19.10.2018 ob 13:27
Ni nogomet zastonj najbolj pomembna postranska stvar na svetu. Če sploh je postranska, se mi zdi kar ključna za atmosfero v neki državi, kjer imajo radi nogomet. Skratka, kaj sem želel povedati? V Sloveniji je potrebno popolnoma reformirati sodstvo, isto NZS. Ko bodo glavne vrednote delavnost in skrb, se bo tudi vse ostalo poklopilo.
zeus-zengg
# 19.10.2018 ob 13:07
V času antike je družba različno gledala na umore."
----------------------
zahodna dekadentna družba določene dogodke obravnava kot ogrožanje šibkih posameznikov , zanemarja pa toleranco ko recimo izrealske napade na gazo , amere v afganistanu , pakistanu in drugod pobijajo cele družine , jih ni sram vojne v jemenu itd. - po drugi strani pa bodo za krajo hlebca kruha obsojenca zaprli . Po drugi strani pa obstaja skrajna toreranca kraje družbenega premoženja v škodo državljanov . Umori ali uboji pa imajo seveda zelo nedoločljivo mejo presojanja ...
brezposelni
# 19.10.2018 ob 09:59
*še bolj značilen, kot med znanci

->
še bolj značilen, torej še več kot 3/4 med znanci ali v družini.
RudolfKocar
# 19.10.2018 ob 17:19
@ NOPCBS

bravo, eden redkih komentatorjev na nivoju. Sam sem šel pogledat povezan članek na linku in sem takoj videl, da je analiza pro publice napačna. Res gre za tako očitne napake, da se človek vpraša če niso bile storjene namerno.

Simpatična avtorica in zanimiva tema. Ampak če avtorica ne dojame, da je ameriška politika pod totalnim vplivom politične korektnosti, kjer so črni dobri, beli pa slabi, potem se sprašujem če ima dovolj samostojnosti in prodornosti za neko resno akademsko kariero.
HOR
# 19.10.2018 ob 13:36
@RudolfKocar
# 19.10.2018 ob 09:00

"...Dejstvo je pač da črnci v zda zagrešijo do 10x več zločinov kot belci. In to ne velja samo v ZDA, ampak tudi v braziliji, franciji in v afriških državah. Še celo črnski židje v izraelu zakrivijo več zločinov kot ostali izraelci. Algoritmi so dovolj pametni, da to zaznajo, nekateri ljudje pa kot noji tiščijo glavo v pesek..."


Zaradi znane večstoletne rasne segregacije in zatiranja je več temnopoltih na socijalnem dnu, kjer je več kriminala in umorov ne glede na rasno poreklo...
naš človek
# 19.10.2018 ob 09:32
@galo31 @RudolfKocar @Bloodline
V članku so na hitro nametane statistične zanimivosti, za podrobnejšo razlago bo treba poguglati.
dolencd
# 19.10.2018 ob 08:11
Tako vrhunski kos statistike je možen proizvesti samo naš Slavko! :)
Guztl
# 19.10.2018 ob 09:30
V 5 ih letih zapora na Golem bi dobro premislil preden bi ponovil kaznivo dejanje !!
Guztl
# 19.10.2018 ob 09:28
Res zanimivo branje, super.
Bi pa za težkokategornike sam uvedel zapor a la Goli otok !!
RudolfKocar
# 19.10.2018 ob 09:00
Najprej, odličen članek Slavko!

Ko so novinarji ProPublice ta program vzeli pod lupo, so ugotovili, da je algoritem produciral pristranske rezultate, da bistveno bolj pogosto in napačno kot nevarne ocenjuje temnopolte, kot napačno nenevarne pa ocenjuje belce.

Dandanes je politična korektnost že tako močna, da se kot pristranske sumi že računalniške algoritme XD

Dejstvo je pač da črnci v zda zagrešijo do 10x več zločinov kot belci. In to ne velja samo v ZDA, ampak tudi v braziliji, franciji in v afriških državah. Še celo črnski židje v izraelu zakrivijo več zločinov kot ostali izraelci. Algoritmi so dovolj pametni, da to zaznajo, nekateri ljudje pa kot noji tiščijo glavo v pesek.
Bloodline
# 19.10.2018 ob 09:12
V ZDA so ugotavljali, kako strogi so sodniki v odvisnosti od tega, ali je nogometno moštvo tistega mesta, v katerem so sodili

Kot da vsi sodniki pa tožilci gledajo nogomet, ljubi jezus, kje jih najdete.
bunta
# 19.10.2018 ob 08:25
Meni se zdi, da pred obsodbami mecejo kocke in kar pade, pade.
galo31
# 19.10.2018 ob 08:58
Joj joj joj, spoštovana gospa pravnica, joj joj joj, pri nas serijskih morilcev skorajda ni, kaj hudiča pa govorite!!!? V vsaki državi na svetu(iz znanstvene literature) deluje na milijon prebivalcev 7 serijskih morilcev. Od tega jih 5 verjetno nikoli ne bo morila, saj za to ne dobi ustrezne priložnosti, dva od njih pa sta aktivna, eden zelo in išče priložnost. Literatura pravi, bolj je pameten več njegovih dejavnosti se ne opazi. Da skrajšam, serijski morilci so med nami, oprezajo in po vsej verjetnosti tudi izvajajo sprevržena dejanja. Ne gre prezreti, da tudi v USA pred letom 70 jih niso lovili načrtno in jih tudi pri njih kao "ni bilo", kot ni homosekusalcev v Iranu...če verjameš.
Veliko ljudi zgine tudi pri nas in za njimi ne ostane nobena sled...
Kazalo