Spominska slovesnost v Berlinu. Foto: EPA
Spominska slovesnost v Berlinu. Foto: EPA
Tračnice, po katerih so peljali Jude v Auschwitz. Foto: EPA
Poklon žrtvam. Foto: EPA

Nacisti so na kristalno noč razbijali judovske trgovine in požigali sinagoge ter mučili in pobijali Jude.

Nemčija tragične obletnice ne bo zaznamovala z eno osrednjo spominsko slovesnostjo, temveč bodo po celi državi konec tedna manjši dogodki, med njimi umetniški projekti in vigilije.

V napadih 9. in 10. novembra 1938 so nacisti ropali in uničevali judovske trgovine po Nemčiji ter prisilno zbrali približno 30.000 judovskih moških za deportacijo v koncentracijska taborišča. V nasilju na kristalno noč, ki predstavlja prelomnico pri nacističnih ambicijah po iztrebljanju Judov, je umrlo najmanj 90 Judov.

Predsednik judovskega sveta Dieter Graumann je ob obletnici pozval k uporu proti sovraštvu. "Nikoli več ne smemo dovoliti, da nas napadejo zaradi našega judovstva. Nikoli več se ne smemo pustiti ustrahovati," je dejal.

Pohodi do mesta sinagoge
Nemški predsednik Joachim Gauck se bo žrtvam kristalne noči poklonil na mestu sinagoge v kraju Eberswalde blizu Berlina, ki je bila v takratnem nasilju uničena, zdaj pa na njenem mestu stoji spomenik. Gauck se bo nato odpravil v bližnji Frankfurt na Odri, kjer bo imel govor pred spominskim koncertom. Berlinske cerkve pa pripravljajo tihe pohode do kraja, kjer je v središču mesta nekoč stala sinagoga.

Judi so bili sicer že od leta 1935 žrtev diskriminacije, a so povečini menili, da je še mogoče živeti v Nemčiji. Toda v noči z 9. na 10. november so pripadniki nacističnih paravojaških enot SA in Hitlerjeve mladine napadali in ropali trgovine v lasti judovskih Nemcev ter zažgali več kot 1200 sinagog.

Kristalni noči je sledilo množično izseljevanje Judov, kar je bil sicer tudi cilj nacističnega režima. Obenem je zatiranje judovskega prebivalstva postajalo vse bolj izrazito. Judje so bili med drugim prisiljeni v prodajo vsega svojega premoženja, zaradi česar je tudi izseljevanje postalo vse težje izvedljivo. Oktobra 1941 so se nato začele množične deportacije v koncentracijska taborišča, kjer je do konca druge svetovne vojne umrlo okoli šest milijonov Judov.

Naraščanje diskriminacije
A kljub temu, da od teh tragičnih dogodkov mineva že tri četrt stoletja, je zadnja raziskava Agencije EU-ja za temeljne človekove pravice pokazala, da je antisemitizem v Evropi v porastu. Kar dve tretjini v anketi zajetih Judov je namreč odgovorilo, da občuti antisemitizem na lastni koži, 76 odstotkov pa jih je dejalo, da se stanje slabše in da se je stopnja sovraštva do Judov v zadnjih petih letih povečala.

Kar 46 odstotkov pravi, da jih je strah, da bi bili zaradi svojega judovstva fizično ali psihično napadeni, 57 odstotkov pa, da so v zadnjih letih že slišali ljudi govoriti, kako je holokavst mit in da je številka žrtev pretirana.