Keïta je osvojil 67,17 odstotka, njegov tekmec Soumaïla Cissé, ki je proti Keïtaju kandidiral že na predsedniških volitvah leta 2013, pa je dobil 32,83 odstotka glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Volilna udeležba je bila nizka. Svoj glas je oddalo zgolj 34,5 odstotka volilnih upravičencev.

73-letni Keïta, ki je dobil nov petletni mandat, bo položaj prevzel 4. septembra. Čaka ga težka naloga, saj bo moral obnoviti mirovni sporazum, sklenjen leta 2015, med vlado in nekdanjimi tuareškimi uporniki, ki pa še ni začel veljati.

Cissé je že v ponedeljek napovedal, da ne bo priznal rezultata nedeljskih volitev. "Ne bomo sprejeli diktatorstva prevare," je dejal in Malijce pozval k uporu. Opozicija je v sredo zatrdila, da so varnostne sile za tri dni priprle enega izmed Cisséjevih tehnikov in ga v tem času tudi mučile.

Nedeljske volitve so sicer potekale pod budnim očesom opazovalnih misij Evropske in Afriške unije. V predhodnem poročilu sta misiji sporočili, da na volitvah niso zaznali hujših nepravilnosti. "Naši opazovalci niso opazili prevare, temveč manjše nepravilnosti," je povedal vodja opazovalne misije EU-ja Cecile Kyenge. Po navedbah opazovalcev Afriške unije pa so volitve potekale "v sprejemljivih razmerah".

V prvem krogu 29. julija zaradi nasilja 871 volišč sploh niso odprli, zaradi česar skoraj 250.000 ljudi ni moglo glasovati. V nedeljo so zato na ulice poslali 36.000 malijskih vojakov, 6.000 več kot v prvem krogu.

Keïta je v prvem krogu med 24 kandidati dobil 41,4 odstotka glasov podpore, njegov glavni izzivalec Cissé pa 17,8 odstotka. Cissé je po razglasitvi rezultatov sporočil, da jih zaradi nepravilnosti zavrača. Skupaj s še dvema članoma opozicije je zato vložil pritožbo na ustavno sodišče, ki pa je pritožbo zavrnilo.

Spopadi med etničnimi skupinami
Sever Malija velja za zatočišče številnih islamističnih terorističnih organizacij, povezanih s teroristično mrežo Al Kaida. Za stabilizacijo razmer v državi, kar je bila ena glavnih obljub Keïtajeve kampanje, si prizadeva tudi misija Združenih narodov z okoli 14.000 vojaki.

Več let trajajoča islamska revolucija je spodbudila tudi medetnično nasilje. V Maliju biva najmanj 20 različnih etničnih skupin, večina pripadnikov pa živi z manj kot dvema dolarjema na dan. Najbolj na udaru je etnično raznoliko območje Mopti v osrednjem delu države, kjer je v spopadih med Fulani – nomadskimi pastirji s severa ter kmetovalci iz skupin Bambara in Dogon samo letos umrlo več sto ljudi, poroča Daily Nation.

Mali je z okoli 1,240.000 kvadratnih kilometrov osma največja država afriške celine, v državi pa živi "le" dobrih 19 milijonov ljudi, kar državo uvršča na 21. mesto na kontinentu.