41-Teresa Lewis bo dvanajsta ženska, ki jo bodo v ZDA usmrtili po letu 1976, ko so znova uvedli smrtno kazen. Smrtno kazen bodo izvedli z injekcijo v ameriški zvezni državo Virginia.

Lewisova je bila obsojena na smrt, ker je dvema plačanima morilcema oktobra leta 2002 naročila, naj ubijeta njenega moža in pastorka, da bi se tako dokopala do izplačila 250.000 dolarjev zavarovalnine.

Guverener Virginie Robert McDonnell je v torek znova zavrnil možnost omilitve kazni, saj ni našel prepričljivega razloga, poroča časopis The Independent. Lewisova je namreč sama priznala zločin in se vdala v usodo.

"Globoko me boli v srcu, ko se zavem, da sem vzela življenja dveh ljudi, ki sem ju ljubila, in prizadela številne druge, ki sem jih ljubila," je dejala Lewisova, ki sama ni zagrešila zločinov, a je sodnik leta 2003 razsodil, da je bila "glava tega zmaja".

Lewisova je umor načrtovala skupaj s svojim ljubimcem Mathhewom Shallenbergerjem, ki mu je pustila odprta vrata svojega doma, da je lahko vstopil skupaj s svojim pomagačem in ubil njenega moža in pastorka.

Shallenberger in njegov pomagač sta v zameno za dosmrtni zapor priznala svojo krivdo, medtem ko je Lewisova, ki je bila na meji duševne bolezni in predtem ni imela kartoteke, dobila smrtno kazen.

Podoben primer v Iranu
Za podpornike Lewisove in nasprotnike smrtne kazni je to še en dokaz, kako različna obravnava pripelje do samovoljnih in nepravičnih obsodb s smrtno kaznijo v ZDA.

Primer iz ZDA je vzbudil pozornost tudi v Iranu, ki se je v preteklih mesecih soočal s podobnim primerom in valom obtožb z vsega sveta, ker so 43-letno Sakineh Mohamadi Aštiani obsodili na smrt s kamenjanjem.

Aštianijeva je bila obsojena zaradi načrtovanja umora svojega moža in prešuštništva, vendar so se oblasti pozneje odločile, da ne bo kamenjana do smrti. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad se je zato vprašal: "V ZDA bodo zaradi umora usmrtili žensko, pa nihče ne protestira?"