Novi predsednik Laj Čingte in odhajajoča voditeljica Caj Ingven. Foto: Reuters
Novi predsednik Laj Čingte in odhajajoča voditeljica Caj Ingven. Foto: Reuters

64-letni Laj je kot kandidat vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) zmagal na januarskih predsedniških volitvah, danes pa je na položaju nasledil Caj Ingven, ki je gojila tesne stike z ZDA.

V nagovoru je vojaška dejanja Kitajske označil za največji strateški izziv globalnemu miru in stabilnosti, Peking pa pozval, naj preneha "politično in vojaško groziti Tajvanu". "Pozivam Tajvan in Kitajsko, naj sprejmeta globalno odgovornost za ohranjanje miru in stabilnosti v regiji. Pozivam Kitajsko, naj zagotovi, da bo svet osvobojen strahu pred vojno," je dejal in ob pozivu Pekingu, naj namesto konfrontacije izbere dialog, poudaril, da Tajvan glede demokracije in svobode ne more popuščati.

"Mir je edina možnost," je Laj dejal množici, zbrani na inavguraciji, ki se je je po navedbah tajvanskih oblasti udeležilo več kot 500 tujih gostov.

Slovesnost pred predsedniško palačo v Tajpeju. Foto: AP
Slovesnost pred predsedniško palačo v Tajpeju. Foto: AP

Peking je že jasno izrazil svoje neodobravanje tako Laja kot njegove podpredsednice Hsjao Bikim, ki sta oba člana stranke DDP. Tajvan je v zadnjih tednih poročal o okrepljenem številu kitajskih vojaških dejavnosti v okolici, pričakuje jih tudi po Lajevi prisegi.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Vang Venbin pa je po inavguraciji Laja izjavil, da so prizadevanja za neodvisnost
Tajvana obsojena na neuspeh in da vodijo v slepo ulico. "Ne glede na to, kako se spremenijo notranjepolitične razmere na Tajvanu, to ne bo spremenilo zgodovinskega in pravnega dejstva, da obe strani ožine pripadata eni Kitajski," je še dodal.

Malo pred inavguracijo je sicer Kitajska zaradi prodaje orožja Tajvanu uvedla sankcije proti trem ameriškim obrambnim podjetjem. Ta zdaj ne smejo več izvažati orožja na Kitajsko.

Laja, nekdanjega zdravnika, sicer v njegovem mandatu čakajo tudi številni izzivi doma, med drugim razdeljen parlament in nezadovoljni mladi, ki jih pesti pomanjkanje stanovanj in delovnih mest.

Peking vztraja pri politiki ene Kitajske

Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, vendar Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. Medtem ko kitajski predsednik Ši Džinping odkrito govori o združitvi otoka s celino, del tajvanskih političnih sil pa o neodvisnosti, večina Tajvancev še naprej želi ohranjati status quo in s tem mir.