Morales, sicer tudi vodja pridelovalcev koke, bi s tem postal prvi indijanski predsednik te najrevnejše južnoameriške države. "Jutri se bo za Bolivijo začela pisati nova zgodovina, kjer bomo težili k enakosti, pravici, miru in pravičnost," je dejal Morales po razglasitvi prvih izidov. Obljubil je, da njegovo gibanje kljub nekaterim namigovanjem ne bo nikoli izsiljevalo tujih vlagateljev.

Projekcije so pokazale, da je Morales dobil skoraj 50 odstotkov glasov, Quiroga pa med 31 in 34 odstotkov. "Čestitam kandidatom Gibanja proti socializmu, ki so vodili dobro kampanjo," je dejal Quiroga. V skladu z volilno zakonodajo, če nobeden od kandidatov ne dobi več kot polovice glasov, o zmagovalcu odloča kongres.

Trn v peti ZDA
Morales je trn v peti Washingtonu, podobno kot venezuelski levičarski predsednik Hugo Chavez. ZDA so dejale, da od katere koli vlade, to bo zdaj izbral Morales, pričakuje nadaljevanje boja proti trgovini z drogami. Morales, sicer privrženec v ZDA osovraženega kubanskega predsednika Fidela Castra, je poudaril, da si želi odnosov z ZDA, vendar se jim ne namerava podrejati.

Bolivijci so poleg predsednika izvolili tudi oba doma parlamenta, regionalne predstavnike in guvernerje.