Evropska komisija je sprejela prvi sveženj proračunskih predlogov o porabi 1,7 milijarde evrov v dveh letih za ukrepanje v begunski krizi. Za letos predlaga 800 milijonov evrov, ki naj bi bila zagotovljena s prerazporeditvijo sredstev v okviru letošnjega proračuna in s prevzemom dodatnih obveznosti članic. Za prihodnje leto pa 900 milijonov evrov. Ob tem znova poziva članice EU-ja, naj izpolnijo obljubo z vrha minuli teden in prispevajo sredstva v enaki vrednosti.
Od 800 milijonov evrov naj bi bilo 100 milijonov evrov namenjenih za nujno financiranje članic, soočenih z največjim valom beguncev, v okviru sklada za azil, migracije in vključevanje ter sklada za notranjo varnost. Nujno financiranje je letos že bilo podvojeno na 73 milijonov evrov, a so ta sredstva že izčrpana.
Pomoč tretjim državam
Komisija predlaga 330,7 milijona evrov dodatnih obveznosti za članice, prerazporeditev 70,6 milijona evrov z drugih področij ter 400 milijonov evrov. Tristo milijonov evrov je predvidenih v okviru evropske sosedske politike v pomoč tretjim državam pri soočanju z valovi beguncev iz Sirije, na primer Turčiji, Libanonu in Jordaniji.
120 novi delovnih mest v Frontexu
Komisija predlaga tudi 1,3 milijona evrov za 120 novih delovnih mest v agenciji za zunanje meje Frontex, Evropskem azilnem podpornem uradu (EASO) in policijskem uradu Europol, ki bodo imeli ključno vlogo pri izvajanju načrta za premestitev beguncev znotraj unije, za kar je sicer dodatno načrtovanih 780 milijonov evrov.
V Bruslju pričakujejo tudi, da bodo članice izpolnile obljubo z neformalnega vrha unije minuli teden in še same prispevale v enaki vrednosti. To velja tudi za že mobilizirana sredstva. EU je po navedbah komisije že mobilizirala milijardo evrov v pomoč Turčiji ter 17 milijonov evrov v pomoč Srbiji in Makedoniji. Tudi v nujni skrbniški sklad za Afriko z začetnim kapitalom 1,8 milijarde evrov iz finančnih sredstev EU bi morale članice prispevati sredstva v enaki vrednosti, opozarjajo v Bruslju.
Na Hrvaško prišlo že več kot 87.000 prebežnikov
Na Hrvaško je v torek prišlo skoraj 4.000 prebežnikov, od srede septembra pa že več kot 87.000. Begunsko krizo zaostruje tudi visok delež civilnih žrtev v Siriji. Hrvaški premier Zoran Milanović je potrdil, da so na skrajni jug države pripeljali okrepljene policijske enote za primer, da bi prebežniki spremenili pot proti zahodni in severni Evropi ter začeli na Hrvaško hoditi čez Črno goro.
V brodolomu ob obali Lezbosa nove žrtve med begunci
Ob obali grškega otoka Lezbos sta v brodolomu ladje z 49 prebežniki, ki bi sicer lahko prevažala zgolj 14 ljudi, umrla tudi ženska in otrok. Reševalcem je uspelo rešiti 45 ljudi.
Lezbos je ena izmed glavnih vstopnih točk za tisoče prebežnikov, ki skušajo z Bližnjega vzhoda in Azije prek Turčije vstopiti na ozemlje EU-ja. Po podatki Visokega komisariata ZN-a za begunce je prek Sredozemskega morja letos Evropo doseglo 515.000 prepežnikov. Več kot polovica med njimi jih beži pred vojno v Siriji.
Italijanska policija izpraznila tabor migrantov na meji s Francijo
Italijanska policija je na meji s Francijo izpraznila tabor s prebežniki pri mestu Ventimiglia. Približno 50 ljudi - 30 prebežnikov in 20 aktivistov - se je še pred posredovanjem policije ob zori umaknilo na bližnjo skalnato obalo, da bi se izognili aretaciji. Šotore in osebno lastnino iz tabora, ki leži približno 100 metrov od francoske meje, so odstranili smetarski tovornjaki.
Ventimiglia je bilo v središču pozornosti ob začetku prebežniške krize v Evropi, saj so, večinoma prebežniki iz Afrike, želeli tam prečkati mejo s Francijo, a so francoske oblasti prehod zaprle.
Sredozemsko morje je od 1. januarja letos prečkalo skoraj 515.000 ljudi, med katerimi je bilo 54 odstotkov Sircev. Največ jih je prispelo v Grčijo, in sicer 383.000, sledi Italija, kamor je prek morja prispelo 129.000 ljudi
Unicef: Spopadi v petih državah z domov pregnali več kot 4,5 milijona otrok
Medtem pa je Unicef sporočil, da petino od več kot pol milijona ljudi, ki so od začetka leta prečkali Sredozemsko morje, predstavljali otroci. Sicer pa so spopadi in nemiri v petih državah po svetu z domov pregnali več kot 4,5 milijona otrok.
Kot so še opozorili v Unicefu, v državah, v katerih divjajo spopadi, otroci vsakodnevno tvegajo življenje. Izpostavljeni so ugrabitvam, poškodbam, vključevanju v oborožene vrste in smrti. Na poti iskanja varnega zavetja so izpostavljeni številnim nevarnostim. Pogosto se znajdejo v rokah tihotapcev in morajo nositi fizične in psihološke posledice vojne, razseljenosti in sovraštva.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.
Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Psihologinja: Premalokrat iskreno vprašamo, kako se nekdo počuti.
