"V Bruselj sem odšel s ciljem, da bi ubranil britanski nacionalni interes," je Cameron v parlamentu zatrjeval, da je samo zaradi interesov države vložil veto na dogovor, s katerim naj bi rešili evro in stabilizirali gospodarstvo v Evropski uniji. Na drugi strani je laburistična opozicija Eda Milibanda Camerona obtožila, da je osamil Veliko Britanijo, ki bo "o odločitvah in spremembah v Evropski uniji izvedela samo še na straneh Financial Timesa". V zbornici ni bilo Nicka Clegga, voditelja liberalnih demokratov in koalicijskega voditelja, ki je Camerona obtožil "osamitve in marginalizacije Velike Britanije".

"Članstvo v EU-ju je življenjski nacionalni interes"
Cameron je utemeljil veto z nacionalnim interesom in zaščito britanskega finančnega sektorja. Obenem je vodja konservativne stranke ponovil, da Velika Britanija ostaja zunaj schengenskega območja in da pod njegovo vlado ne bo razmišljal o vstopu v evro. Na drugi strani je Cameron izpostavil: "Smo v Evropski uniji in želimo biti del nje. Velika Britanija ostaja polnopravna članica EU-ja. Članstvo v EU-ju je življenjski nacionalni interes. Smo trgovski narod, ki potrebuje enoten trg za trgovino, naložbe in službe."

Brez protipredlogov in zaveznikov
Miliband je premierja obtožil, da Velika Britanija ni poskušala s protipredlogi niti ni iskala podpore pri tradicionalnih zaveznikih, kot so Švedska, Danska, Poljska in Madžarska. "Na koncu smo ostali sami." Vodja opozicije je Camerona izzval s številnimi podrobnostmi dogovora, na koncu pa je dodal: "To je bila slaba odločitev za posel in državo, zaradi katere bomo prihodnja leta ob igrišču in ne na njem."

Številni poslanci iz Cameronove koalicije njegovo drzno odločitev pozdravljajo, laburisti in nekateri liberalni demokrati pa so premierja ostro kritizirali, češ da je Veliko Britanijo osamil.

Velika podpora javnosti britanskemu vetu
A na drugi strani Cameronova odločitev uživa veliko podporo javnosti. Sodeč po izsledkih Timesove raziskave, 57 odstotkov Otočanov podpira Cameronovo odločitev, da v zameno za privolitev v spremembe Lizbonske pogodbe v korist vnosa določil o tesnejši fiskalni in gospodarski integraciji območja evra do konca vztraja pri zahtevah glede zaščite londonskega finančnega središča City pred morebitno škodljivo evropsko finančno zakonodajo. Le 14 odstotkov vprašanih meni, da je bilo ravnanje britanskega premierja napačno.

Zaščita ali brez zaščite?
Cameron na petkovem EU-vrhu v Bruslju ni podprl spremembe Lizbonske pogodbe, s katerimi naj bi reševali krizo v evrskem območju in preprečili ponovitev črnega scenarija.
Premier vztraja, da je bil veto potreben za zaščito londonskega Cityja (bančnega središča, op. a.) pred čezmernim evropskim posredovanjem, laburisti in britanska stranka neodvisnosti (UKIP) pa trdijo, da z vetom ni dosegel nobene dodatne zaščite.