unanji ministri članic zveze Nato so soglasno povabili Črno goro, da se pridruži Severnoatlantskemu zavezništvu, na kar se je Rusija ostro odzvala.

"Čestitamo Črni gori. To bo začetek čudovitega zavezništva," je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg na sedežu organizacije v Bruslju. Država bo dejansko vstopila v zavezništvo čez največ 18 mesecev, po predvidevanjih diplomatov bi se to lahko zgodilo na julijskem vrhu v Varšavi. Ko bo pristopni proces končan, se bo Črna gora sicer lahko začela udeleževati Natovih sestankov, a brez volilnih pravic.

"To je velik dan za mojo državo. Verjamem, da si ga je tudi zaslužila," je dejal zunanji minister Črne gore Igor Lukšić. Prejeti vabilo v zavezništvo je po njegovih besedah "prava čast in privilegij". Črna gora, v kateri živi 650.000 ljudi, tako po ministrovih besedah odpira novo poglavje, kar je priznanje za njena velika prizadevanja.

"Seveda to ni konec poti. Pomembno delo je treba še opraviti," je opozoril Stoltenberg. Pri tem je izpostavil področje obrambnega prilagajanja in domače reforme, zlasti glede pravne države, ter zagotavljanje javne podpore članstvu Črne gore v Natu. Zavezništvo bo izvajanje teh nalog spremljalo v pristopnih pogajanjih in med ratifikacijskim procesom.

Erjavec: To je tudi uspeh slovenskih prizadevanj
Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je ob čestitkah Črni gori poudaril, da je Slovenija v vlogi kontaktnega veleposlaništva Nato za Črno goro v letih od 2011 do 2014 sama videla napredek, ki ga je ta država dosegla na svoji poti k evroatlantskim povezavam. "Želel bi tudi poudariti pomen današnje odločitve za širšo območje Zahodnega Balkana, saj ta, poleg krepitve stabilnosti na tej strateško pomembnem območju, pošilja jasen signal Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, da Natova vrata ostajajo odprta." Slovenija bo zato še naprej zagovarjala politiko odprtih vrat kot zgodbo o uspehu zavezništva, ki se mora nadaljevati, dokler ne bodo vse države na območju del naše povezave, je še dodal minister.

Zadnja širitev Nata je bila aprila leta 2009, ko sta polnopravni članici postali Hrvaška in Albanija. Slovenija je skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško v zavezništvo vstopila marca leta 2004. Tako Srbija ostaja edina država v vzhodni Evropi, ki se aktivno ne približuje članstvu v Natu.

Rusija napovedala protiukrepe
Na povabilo Črni gori se je že odzvala Rusija. Vodja odbora sveta federacije Viktor Ozerov je dejal, da bo Moskva "ustavila vse skupne programe s Črno goro", če bo država res postala članica Nata, tudi tiste na vojaškem področju. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je že septembra izjavil, da bo vsaka nadaljnja širitev Nata "napaka, celo provokacija".

Tudi predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bo nadaljevanje širitve Nata proti vzhodu "pripeljalo do povračilnih ukrepov Rusije".

Na vprašanje, ali bo vabilo Črni gori še zapletlo odnose z Rusijo, je Stoltenberg odgovoril, da vabilo Črni gori ni uperjeno proti nikomur, a da pri tem preprosto ne gre za Rusijo, temveč za Črno goro in za Nato. "O članstvu Črne gore bo odločilo 28 članic Nata, nihče drug se nima pravice vpletati," je še izpostavil generalni sekretar in ponovil, da ima vsaka država pravico sama odločati o svoji varnostni ureditvi.

Ministri bodo na današnjem zasedanju opredelili tudi nadaljnje korake v odnosih s preostalimi državami, ki se potegujejo za članstvo - Gruzijo, Makedonijo in Bosno in Hercegovino, proučili pa bodo tudi podporo ukrajinskim varnostnim silam v okviru skrbniških skladov na področju poveljevanja, logistike in kibernetske obrambe.

Nato ostaja v Afganistanu tudi v letu 2016
Prvi dan zasedanja v torek so ministri podaljšali misijo za urjenje afganistanskih varnostnih sil v leto 2016. Članice Nata prispevajo za financiranje afganistanskih sil približno milijardo dolarjev na leto, Slovenija pol milijona dolarjev. Ministri so sprejeli tudi strategijo o hibridnem vojskovanju in obljubili nadaljnje ukrepe za zagotavljanje varnosti v zaveznici Turčiji. Na večerji so razpravljali o tem, kako obnoviti predvidljivost v odnosu z Rusijo ter izboljšati preglednost in obvladovanje tveganj, da bi se izognili incidentom, kakršen je bil ruska sestrelitev ruskega vojaškega letala.