Thorning-Schmidtova bi lahko doživela manjši poraz. Foto: Reuters
Thorning-Schmidtova bi lahko doživela manjši poraz. Foto: Reuters
Premierka Helle Thorning-Schmidt in vodja opozicije Lars Lokke Rasmussen
Helle Thorning-Schmidt (desno) je predčasne volitve razpisala konec maja. Napovedala jih je v istem tednu, ko je njena vlada razglasila konec krize v državi in so ankete po več mesecih prednosti opozicije prvič nakazale možnost obstanka rdeče-zelene vlade na oblasti. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
false
Za vstop v parlament se poteguje 10 strank, ki morajo za to zbrati vsaj dva odstotka glasov. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Izidi vzporednega glasovanja, ki jih je objavila televizija TV2, kažejo, da je desnosredinska opozicija dobila 88 sedežev, vladajoči blok pa 87. Vzporedne volitve javne televizije DR pa so opoziciji namenile 89 sedežev v 179-članskem parlamentu, vladajoči koaliciji pa 86.

Obe vzporedni glasovanji nista upoštevali štirih sedežev z Grenlandije in Ferskega otočja, ki bi bili lahko jeziček na tehtnici.

Razpis predčasnih volitev
Premierka Thorning-Schmidtova je predčasne volitve razpisala konec maja, v vsakem primeru pa bi morale biti do sredine septembra. Napovedala jih je v istem tednu, kot je njena vlada razglasila konec krize v državi in so ankete po več mesecih prednosti opozicije prvič nakazale možnost obstanka rdeče-zelene vlade na oblasti.

Vse odtlej sta se politična bloka - desni pod vodstvom liberalne Venstre in levosredinski pod vodstvom socialdemokratov - z manjšimi odstopanji izmenjevali na prvem mestu v anketah. Velik delež glasov se je tokrat obetal proti priseljevanju usmerjeni Danski ljudski stranki (DF).

Prav priseljevanje je bilo ena od glavnih tem volilne kampanje, ki sta jo sicer v glavni meri zaznamovala gospodarstvo in sociala. Medtem ko danska podjetja trdijo, da država zaradi vse starejšega prebivalstva potrebuje priseljence, se DF zavzema za višje pokojnine za tiste z nižjimi zaslužki in več javno financirane pomoči na domu za upokojence.

Danska ljudska stranka (DF) je bila v danski politiki vplivna igralka med letoma 2001 in 2011, ko mu je v zameno za podporo vladnim zakonodajnim predlogom uspelo uveljaviti eno najstrožjih politik glede priseljevanja. Pod Thorning-Schmidtovo, ki je položaj zasedla leta 2011, so se sicer povišala sredstva za begunce, številne omejitve pa so ostale veljavne.

Mnenja so se kresala tudi glede gospodarstva
Tudi Thorning-Schmidtova, katere stranka je tradicionalno naklonjena priseljevanju, je v kampanji med drugim uporabila geslo "Če prideš na Dansko, moraš delati". Predsednik liberalne stranke Venstra Lars Lokke Rasmussen medtem v primeru zmage napoveduje nove ukrepe za zajezitev priseljevanje. Med Thorning-Schmidtovo in Rasmussenom, njenim predhodnikom na položaju, so se mnenja v vse bolj razgretih razpravah sicer kresala predvsem glede gospodarstva. Oba sta si namreč pripisovala zasluge za okrevanje države.

Okrevanje gospodarstva
Po poku nepremičninskega balona leta 2008 so cene nepremičnin na Danskem padle za 20 odstotkov, izjemno se je znižala tudi zasebna poraba. A letos je vlada zvišala napoved gospodarske rasti na 1,7 odstotka, naslednje leto pa naj bi znašala že dva odstotka. "Moja politika je omogočila to okrevanje. Na živce mi gre, če se boste vmešali vi s svojim eksperimentiranjem," je dejala premierka minuli teden, pri čemer je imela v mislih obljube tekmeca glede zamrznitev v javni porabi in zmanjšanja socialnih prejemkov. "Moram se odzvati na to govoričenje ... Zdi se, da vaš spomin sega le do trenutka, ko ste postali premierka," ji je odvrnil Rasmussen.

Čeprav se razmere v gospodarstvu izboljšujejo in podjetja spet več zaposlujejo, pa je od gospodarstvenikov slišati, da si država ne more privoščiti dragih nadomestil za brezposelnost, zelo velikodušna celo po skandinavskih standardih. Rasmussen je bil nedavno deležen kritike, ko je zatrdil, da bi nekateri od tistih, ki prejemajo nadomestilo, le malo pridobili, če bi se zaposlili. Na desni se številni z njim strinjajo.