Kolera se v haitijski prestolnici Port-au-Prince širi zelo hitro. Foto: EPA
Kolera se v haitijski prestolnici Port-au-Prince širi zelo hitro. Foto: EPA
Haiti kolera
Ker so bolnišnice že prezasedene, so lokalne oblasti postavile začasne šotore, kjer oskrbujejo bolnike. Foto: EPA
Haiti kolera
V najslabšem primeru bodo morali zdravniki bolnike zdraviti kar na cesti. Foto: EPA

Govornica Združenih narodov (ZN) Elisabeth Byrs je za britanski medij BBC zatrdila, da bo finančna pomoč namenjena povečanju števila medicinskega osebja in zdravil kot tudi čistilnim napravam za pitno vodo.

"Če se bo število obolelih še naprej povečevalo, bomo morali sprejeti drastične ukrepe. Bolnike bomo morali zaradi prenatrpanosti bolnišnic zdraviti na javnih mestih in ulicah. Prostorska stiska je trenutno naša največja skrb," je dejal vodja medicinskega osebja Stefano Zannini.

Povzročitelj kolere:
Kolera je akutna bolezen z drisko, ki jo povzroča toksin bakterije Vibrio cholerae. Kolera se pogosto pojavlja množično in lahko zaradi hitre in obilne izgube tekočine in elektrolitov zaradi vodenih drisk in bruhanja povzroči hudo izsušitev, ki se konča s smrtjo.

Prenos bolezni:
Človek se okuži z uživanjem okužene vode in živil.

Epidemiologija:
Kolera je sezonska bolezen, največ obolenj je v vročih poletnih mesecih. Obolevajo ljudje vseh starosti. Redko zbolijo dojeni otroci v prvem letu starosti, ker jih varujejo materina protitelesa. Kolera se pojavlja v obliki epidemij, ki zajamejo lahko velika območja in kontinente. Zadnja svetovna epidemija je bila zabeležena 1961. leta. Epidemija se je začela v Indiji in Bangladešu in se razširila v Evropo, kasneje v Latinsko Ameriko in Zaire. Epidemija še traja. Karantena in cepljenje z do sedaj znanimi cepivi ne preprečujeta širjenje epidemij.

Zdravljenje kolere:
Osnova zdravljenja je nadomeščanje tekočin in elektrolitov. Antibiotiki skrajšajo trajanje bolezni in drisko.

Preprečevanje:
Najpomembnejši ukrepi so sanitarna ureditev okolja, higiensko odstranjevanje odplak, preskrba z zdravo pitno vodo in izboljšanje higienskih navad prebivalstva. Cepivo je sicer na voljo, a ni učinkovito.
Vir:www.ivz.si


Črn scenarij: 200.000 mrtvih
Obolelost za kolero je na karibskem otoku vzrok za 6,5 odstotno umrljivost, kar presega mejo smrtnosti, ki so jo predvidevali sprva. Če bodo ljudje umirali tako hitro, to pomeni, da bi lahko v naslednji polovici leta oz. v enem letu skupno umrlo 200.000 ljudi. Za primerjavo, v januarskem rušilnem potresu je življenje izgubilo okoli 250.000 ljudi."Nihče na Haitiju do zdaj še ni zbolel za kolero, zato govorimo o populaciji, ki je zelo dovzetna za okužbo z bakterijo. Če jo zaužijejo s pitjem vode, se ta hitro prenese v njihov organizem," je dejal predstavnih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Gregory Harti.

Velika težava še vedno čista pitna voda
Epidemija kolere je na Haitiju izbruhnila pred dobrim mesecem dni, stanje v državi pa se je še poslabšalo, ko je otok dosegel orkan Tomas, zaradi česar so bregove prestopile številne reke, v katerih je bakterija vibrio cholerae. Okužba z bakterijo je mogoča oralno, in sicer z zaužitjem vode ali hrane. Zdravi se jo lahko z antibiotiki in intravenozno rehidratacijo.

Po poročanju BBC-ja številni prostovoljci opozarjajo, da je pitna voda v državi velika težava. Med drugim je imelo dostop do čiste pitne vode že pred januarskim potresom le 40 odstotkov prebivalcev.

Finančna pomoč prihaja zelo počasi
Na Haitiju so šele zdaj, torej sedem mesecev po potresu, prejeli prvi sveženj finančne pomoči od ZDA, ki je namenjen za obnovo prestolnice Port-eu-Prince. Od obljubljenih 120 milijonov dolarjev so jih prejeli le desetino. Od skupno vseh držav, ki so Haitiju v obdobju 2010-2011 obljubile pomoč, pa so Haitijci prejeli le 37,8 odstotka te pomoči, še piše BBC.