Prvi sklic novega parlamenta bo 2. julija. Foto: Reuters
Prvi sklic novega parlamenta bo 2. julija. Foto: Reuters

V parlamentu so ob predstavitvi prvega "camemberta", kot v Bruslju imenujejo projekcije razdelitve sedežev, opozorili, da gre za projekcije, ki temeljijo na zdajšnjem stanju – konkretno na raziskavah, opravljenih na začetku februarja – in nikakor ne napovedi nove sestave parlamenta.

Največja stranka v parlamentu bo po projekcijah z 29 sedeži ostala nemška naveza Krščanskih demokratov CDU/CSU pod vodstvom kanclerke Angele Merkel, a le za las, saj se italijanski skrajno desni Ligi obeta 27 sedežev. Uspeh Lige na evropskih volitvah kaže na krepitev nacionalističnih gibanj nasproti uveljavljenim proevropskim gibanjem, piše Reuters.

In medtem ko bodo tradicionalne stranke očitno ohranile večino, kar bo parlamentu omogočalo nemoteno delo pri sprejemanju evropskih zakonodaj, pa se bo še pokazalo, kako zelo lahko ta proces zmotijo skrajno desne stranke, ki se jim obeta okoli 14 odstotkov sedežev v parlamentu.

Evropska ljudska stranka (EPP), kamor sodi Merklova, naj bi v novem sklicu parlamenta zasedla 183 od 705 sedežev (26 odstotkov), kar je za tri odstotke manj, kot jih ima trenutno. Vsega 135 sedežev si lahko obetajo levosredinski Socialisti in Demokrati, katerih delež v parlamentu bo padel za šest odstotnih točk, na 19 odstotkov, predvsem zaradi izgube britanskih sedežev na račun brexita.

Na več sedežev pa lahko računajo skrajno desne evroskeptične skupine ‒ Liga (21 sedežev več), nemški AfD (11 več) in Nacionalna fronta Marine Le Pen (6 več).

Padec za evroskeptike, Levico in Zelene

Zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti (ECR) naj bi dobili 51 sedežev oz. sedem odstotkov, kar je znaten padec v primerjavi z letom 2014, ko so dobili okoli devet odstotkov sedežev in se uvrstili na tretje mesto.

Levica in Zeleni naj bi prav tako izgubili, Levica naj bi padla z 52 na 46 sedežev, Zeleni pa z 52 na 45 sedežev. Dobili naj bi po okoli 6,5 odstotka sedežev.

Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) naj bi ostala pri okoli šestih odstotkih sedežev. Pomembno vprašanje pri tem je, ali bo italijansko Gibanje petih zvezd ostalo v tej skupini.

Projekcije za Slovenijo

V Sloveniji kaže projekcija največ podpore SDS-u (EPP) in LMŠ-ju (Alde), ki naj bi dobili po tri sedeže, po enega pa SD (S&D) in Levica (evropska levica GUE/NGL). SDS naj bi dobil 26,6 odstotka, LMŠ 25,6 odstotka, SD 14,7 odstotka, Levica pa 12,1 odstotka podpore.

V kategoriji "drugi" še 58 sedežev

Stranke so umeščene v obstoječe politične skupine ali evropske politične stranke, katerih članice so. Vse nove politične stranke in gibanja, ki še niso oznanila svojih namer, so uvrščena v kategorijo "drugi", v kateri je tudi stranka francoskega predsednika Emmanuela Macrona Naprej, republika. Skupno je vanjo uvrščenih 58 sedežev.

Prvi nabor projekcij po zagotovilih parlamenta temelji na zanesljivih javnomnenjskih raziskavah, ki so jih izvedli inštituti za javnomnenjske raziskave v članicah, v imenu Evropskega parlamenta pa jih je zbral Kantar public.

Manj sedežev zaradi brexita

Projekcije temeljijo na predpostavki, da se bo 29. marca zgodil brexit in da Velika Britanija na volitvah ne bo sodelovala, tako da bo imel parlament 705 sedežev, medtem ko jih ima zdajšnji 751. To je tudi treba upoštevati pri primerjavi današnjih projekcij z izidom volitev leta 2014.

Volitve v Evropski parlament se bodo končale 26. maja, prvi sklic novega parlamenta pa bo 2. julija.

Na evropskih volitvah najbolje kaže SDS in LMŠ