Zgodba Manuela Noriega je presek dogajanja ob koncu hladne vojne. Dolgoletni vohun ZDA se je prikopal do diktatorske oblasti, nato pa se je zameril nekdanjim gospodarjem, ki so ga nato strmoglavili. Foto: Reuters
Zgodba Manuela Noriega je presek dogajanja ob koncu hladne vojne. Dolgoletni vohun ZDA se je prikopal do diktatorske oblasti, nato pa se je zameril nekdanjim gospodarjem, ki so ga nato strmoglavili. Foto: Reuters

77-letnega Noriego so francoske oblasti v Parizu izročile panamskim, katerih predstavniki so pospremili generala na letu v domovino. V Franciji je bil zaprt od lanskega leta, potem ko je več kot 20 let preživel v ječi v ZDA.

Na oblast prišel ob pomoči ZDA
Noriega, ki je leta 1983 prišel na oblast ob pomoči ZDA, pred 22 leti pa so ga nato strmoglavili njegovi ameriški zavezniki, bo v Panami prestajal tri 20-letne zaporne kazni, na katere je bil obsojen zaradi korupcije in umorov svojih političnih nasprotnikov. Želijo mu soditi tudi za druge zločine v času njegovega režima, ki so ga zaznamovale resne kršitve človekovih pravic.

Od aprila lani je bil v zaporu v Parizu zaradi pranja denarja za kolumbijski mamilarski kartel Medellin. Na podlagi mednarodne tiralice so ga ameriške oblasti takrat izročile Franciji, potem ko je zaradi trgovine z mamili 21 let preživel v zaporu v Miamiju.

Namesto v zapor samo v hišni pripor?
Francija ga je zdaj izročila Panami, potem ko je po več mesecih sodnih postopkov 23. novembra letos prizivno sodišče v Parizu ugodilo zahtevi Paname, saj ga je tamkajšnje sodišče v odsotnosti zaradi korupcije, poneverb in umorov treh političnih nasprotnikov obsodilo na tri 20-letne zaporne kazni.

Sicer še ni jasno, koliko časa bo Noriega preživel v zaporu v Panami, saj zakonodaja dovoljuje več kot 70 let starim zapornikom, da zaprosijo za hišni pripor. Svojci žrtev njegovega režima odločno nasprotujejo, da bi to pravico lahko izkoristil tudi Noriega. Na dan njegove vrnitve v domovino so njegovi nasprotniki že napovedali proteste v prestolnici Panama, kjer so v 80-letih prejšnjega stoletja potekali množični protesti proti njegovemu režimu.

Američane skrbijo skrivnosti
Vrnitev Noriege, ki je bil na plačilni listi ameriške obveščevalne agencije Cia med letoma 1968 in 1986, preden je zaradi vpletenosti v kriminal in trgovino z mamili postal sovražnik Washingtona, vzbuja sicer nekaj skrbi v Panami glede skrivnosti, ki bi jih lahko razkril glede političnih osebnosti in bogastva, ki so si ga nekateri pridobili v času njegovega vojaškega režima.