Ostanki ene izmed stavb, v kateri so izvajali poskuse. Foto: Reuters
Ostanki ene izmed stavb, v kateri so izvajali poskuse. Foto: Reuters
Številni so v taborišču v Mandžuriji izgubili celotno družino. Foto: AP
V taborišču Enote 731 so se dogajale nepopisne grozote. Foto: Reuters
O Enoti 731 je bilo posnetih več filmov - leta 1988 Moški za soncem (Kitajska), leta 1992 Enota 731: Hudičev laboratorij (Kitajska), leta 2008 Filozofija noža (Rusija), leta 2007 pa dokumentarni film 731: Dve verziji pekla. Foto: Reuters
V eni izmed stavb je danes muzej, v katerem je predstavljeno mučenje, ki so mu bili izpostavljeni pretežno Kitajci. Foto: Reuters

Japonske oblasti so zdaj razkrile imena več tisoč pripadnikov te enote, vzpostavljene leta 1935 znotraj cesarske japonske vojske. Enota je delovala do leta 1945, skratka, do konca druge svetovne vojne, v tem času pa so njeni pripadniki na več tisoč ljudeh izvajali nepopisno srhljive poskuse.

Ker je bila Enota 731 nameščena v Pingfangu na Kitajskem (takrat del japonske marionetne države Mandžukuo), so v taborišča zapirali v glavnem kitajske ujetnike, vključno z otroki, veliko je bilo tudi Korejcev, ki so jih imeli Japonci za "nižjo raso".

Zgodovinarji in stroka si niso enotni, za kakšno številko je šlo, a ubitih naj bi bilo najmanj 3.000 internirancev, po nekaterih podatkih celo 250.000. Poskusne osebe so izbrali iz okoliškega prebivalstva, za njih pa so uporabljali evfemizem "debla" (npr. "Koliko debel je padlo?"), prav zato naj bi bilo interno ime enote Holzklotz (nemško za debla).

Žrtve so bile nato v imenu znanosti in novih anatomskih odkritij izpostavljene nepredstavljivim grozodejstvom, od vivisekcije (rezanje pri živem telesu) do amputacij, na njih so preizkušali tudi biološko orožje. Vse so izvajali brez anestezije, saj niso hoteli, da bi ta vplivala na rezultate.

Da bi ugotovili, kaj je najbolje za oskrbovanje ozeblin, so goloroke zapornike v mrazu odpeljali na prosto in ude polivali z mrzlo vodo, dokler niso zmrznili. Za tem so jim dlan amputirali, zdravnik pa je postopek nadaljeval vse do rame. Ko so odrezali obe roki, so nadaljevali z nogami, dokler ni ostal samo torzo, žrtev pa so nato uporabili za poskuse s kugo in patogeni.

Prvič razkrili dokument
Japonski državni arhiv je zdaj na poziv Kacua Nišijame, profesorja na univerzi medicinskih znanosti Šiga, objavil imena 3.607 ljudi, poteza pa bi lahko znova načela javno razpravo glede japonskih grozodejstev v okupirani Kitajski pred in med drugo svetovno vojno.

"To je prvič, da je bil razkrit uradni dokument z resničnimi imeni skoraj vseh pripadnikov Enote 731," je povedal Nišijama za časopis Mainiči Šimbun. "Seznam je pomemben dokaz, ki podpira pričevanja tistih vpletenih. Njegovo odkritje bo velik korak do razkritja prikritih dejstev," je še povedal profesor, ki zdaj namerava seznam objaviti na spletu, da bi spodbudil zgodovinarje k preučevanju te enote.

Imena, čini in kontakti
V dokumentu z dne 1. januarja 1945 so navedeni pripadniki Oddelka vojske Kvantunga za preprečevanje epidemij in očiščevanje voda, kot je bilo uradno ime enote, seznam pa vključuje imena, čine in kontakte več kot tisoč vojaških zdravnikov, pa tudi več deset kirurgov, sester in inženirjev.

Japonska je po dolgih desetletjih zatajevanja temačne resnice konec 90. let le priznala, da enota je obstajala, ni pa želela razpravljati o tem, kaj točno je počela. A s pomočjo pričevanj nekdanjih pripadnikov, fotografij in dokumentarnih dokazov se je sestavila dovolj jasna slika, da je bilo početje Enote 731 nepredstavljivo brutalno.

Leta 2006 je Tojo Išii, nekdanja medicinska sestra, dejala, da je pomagala pokopati posmrtne ostanke žrtev japonskega programa za biološko orožje, in to ravno takrat, ko so se ameriške sile konec druge svetovne vojne zgrnile nad Tokio. Išii je povedala, da so njej in njenim kolegicam po predaji Japonske avgusta 1945 naročili, da zakoplje več trupel, kosti in telesnih delov.

Podobne poskuse na ljudeh naj bi izvajali tudi v drugih delih Azije.

Enota 731 je morala svoje delo opustiti, ko je v Mandžurijo avgusta 1945 vkorakala Rdeča armada - tedaj so taborišče na Kitajskem razstrelili, da bi uničili dokaze, a je bilo poslopje tako dobro zgrajeno, da se je večina dokazov ohranila. Pripadniki enote in njihove družine so zbežali na Japonsko, vodja enote, general Širo Išii, pa je pripadnikom skupine ukazal, naj skrivnosti Enote 731 odnesejo v grob.

Za svoja grozodejstva nikdar niso bili kaznovani. Ob koncu vojne so namreč ZDA vsem "raziskovalcem" v zameno za izsledke njihovih poskusov z biološkim orožjem podelile imuniteto pred sodnim pregonom. Kar nekaj nekdanjih pripadnikov Enote 731 je tako po vojni imelo izjemno uspešne kariere v medicini, znanosti in poslovnih vodah.

Vse podrobnosti obstoja in delovanja Enote 731 z uradne japonske strani še vedno niso znane, vsakršno omembo enote pa so v zadnjih desetletjih (tudi v ZDA) večinoma zavračali kot "komunistično natolcevanje".