Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan na obisku pri svojem najtesnejšem zavezniku v Perzijskem zalivu, katarskem emirju šejku Tamimu bin Hamadu Al Taniju. Foto: EPA
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan na obisku pri svojem najtesnejšem zavezniku v Perzijskem zalivu, katarskem emirju šejku Tamimu bin Hamadu Al Taniju. Foto: EPA
V Carigradu sodijo novinarjem opozicijskega časopisa
Erdogan začenja zalivsko turnejo

Erdogan je v vseh pogovorih podprl mirno reševanje spora. S katarskim emirjem, šejkom Tamimom bin Hamadom Al Tanijem, sta v ponedeljek govorila o "regionalnem in mednarodnem dogajanju, predvsem o krizi v Perzijskem zalivu in prizadevanjih za njeno rešitev z dialogom in na miren način." Strani sta pozdravili prizadevanja Kuvajta za posredovanje v krizi.

Spor so 5. junija sprožile Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn in Egipt, ko so uvedli diplomatske in gospodarske sankcije proti Katarju, češ da ima pretesne vezi z Iranom in da podpira islamistične skrajne skupine.

Katar zavrača zahteve četverice
Pozneje so Katarju postavili ultimat s svojimi zahtevami. Med drugim zahtevajo, da Katar umakne podporo Muslimanski bratovščini, zapre televizijo Al Džazira, zniža raven diplomatskih stikov z Iranom ter zapre turško vojaško bazo v Katarju. Zalivski emirat je njihove zahteve zavrnil.

Erdogan je turnejo začel v nedeljo v Savdski Arabiji in Kuvajtu, kjer je podprl prizadevanja države za posredovanje v krizi, savdski kralj Salman pa je po srečanju z Erdoganom pohvalil turška prizadevanja v boju proti terorizmu.

Novinarje obtožujejo podpiranja terorizma
Medtem se je v Carigradu v ponedeljek začelo sojenje 19 zaposlenim pri opozicijskem časopisu Republika. Dvema novinarjema sodijo v odsotnosti; vsi so obtoženi podpiranja terorizma. Kljub izrednim razmeram in neusmiljenim čistkam se je pred sodno palačo zbralo nekaj sto protestnikov, ki nasprotujejo aretacijam novinarjev, urednikov, odvetnikov in vodstev medijev. Od lanskega leta je namreč v ječah 160 novinarjev. Mnoge izmed novinarjev, ki so sedli na zatožno pot, oblasti obtožujejo sodelovanja z nezakonitimi organizacijami, kurdskim oboroženim gibanjem, skrajno levičarskim gibanjem in pa z mrežo Fethüllaha Güllena, ki mu pripisujejo lanski neuspeli prevrat. Grozi jim od sedem do 43 let zapora. V čistkah je bilo od lanskega leta ukinjenih več kot 150 medijev, Turčija pa je prišla na seznam največjega zapora na svetu za novinarje in je na lestvici medijske svobode med 180 državami na 155. mestu, poroča Helena Milinković za TV Slovenija.

V Carigradu sodijo novinarjem opozicijskega časopisa
Erdogan začenja zalivsko turnejo