Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 92 glasov Ocenite to novico!
Finska
Finski šolski sistem za mnoge države predstavlja (nedosegljiv) zgled. Foto: EPA
Finska
Marca lani so raziskovalci Univerze Osrednjega Connecticuta (ZDA) sestavili seznam najbolj pismenih držav; upoštevali so več meril - bralno razumevanje, število knjižnic in časopisov, dobo šolanja in dostopnost računalnikov. Med več kot 200 državami je slavila prav Finska, severnjaško prevlado pa so zaokrožile Norveška na drugem mestu, Islandija na tretjem, Danska na četrtem in Švedska na petem mestu. Foto: EPA
Učenje
Zanimiva je tudi študija univerze Cornell in Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, ki sta primerjali pričakovano število let šolanja v posameznih državah. Na tem seznamu sta na vrhu Avstralija in Nova Zelandija, kar pomeni, da se bo povprečen otrok iz omenjenih držav šolal skoraj 20 let, to je kar 15 let več od povprečnega otroka v Nigru ali Etiopiji. Foto: EPA
Vrtec
Mnogo temeljev za nadaljnji razvoj je postavljenih v vrtcu. Foto: EPA
Kitajska
Opravljanje sprejemnih izpitov za eno izmed univerz v Vuhanu na Kitajskem. Foto: EPA
       Ne prizadevamo si za najvišje uvrstitve v mednarodnih raziskavah znanja, ampak je naš cilj zadovoljstvo staršev in otrok s tem, kar jim nudimo. Raziskave kažejo, da se stopnja zaupanja javnosti v naš šolski sistem giblje okoli 90 odstotkov, in to je uspeh, s katerim se pohvalimo raje kot z uvrstitvami na mednarodnih lestvicah znanja.       
 Saku Tuominen
Otrok
Finska je letos nekoliko spremenila nacionalni kurikulum za osnovne šole in večji pomen posvetila umetnosti in različnim spretnostnim. Rdeča nit sprememb je spodbujanje ustvarjalnosti in veselja do učenja. Foto: EPA
Finska
Finska ima najmanjšo razliko med plačami med državami Evropske unije, ta enakost pa se odraža tudi v njihovem šolskem sistemu. Foto: EPA
       Lastnost, zaradi katere je družba na Finskem odlična, morda celo najboljša na svetu, je ta, da njeni posamezniki zaupajo drug drugemu, pazijo drug na drugega in cenijo drug drugega.       
 John Hart
Šola
Finski otroci imajo deset tednov poletnih počitnic, kar je približno toliko kot slovenski. Foto: Reuters

Dodaj v

Finski "šolski čudež" - malo domačih nalog, veliko zaupanja v učitelje

Finska ima že skoraj 20 let najboljši izobraževalni sistem v Evropi
13. september 2017 ob 06:54
Ljubljana - MMC RTV SLO

Obstaja več lestvic, ki primerjajo učinkovitost in uspešnost šolskih sistemov po državah. Na tako rekoč vseh je v samem vrhu ali tik pod njim izobraževalni sistem na Finskem, ki v mnogih stvareh orje ledino in je postavljen za vzor.

Med deseterico najboljših šolskih sistemov na svetu se glede na lestvico svetovne konkurenčnosti, ki jo je izdelal Svetovni gospodarski forum (WEF), najpogosteje uvrščajo japonski sistem, kjer učenci in dijaki dosegajo odlične rezultate predvsem pri matematiki, pismenosti in znanosti, nizozemski sistem, kjer imajo učenci do srednje šole zelo malo domačih nalog, tamkajšnji otroci pa v šoli le redko občutijo pritisk in stres, in singapurski sistem, ki v nasprotju z nizozemskim velja za pravi "lonec na pritisk", saj učencem vse od vstopa v šolo vceplja tekmovalnost in boj za najvišje ocene, kar pa se nato kaže tudi pri izjemnih rezultatih, ki jih singapurski učenci dosegajo pri ocenjevanju PISA (Programme for International Student Assessment). Za dober šolski sistem velja tudi švicarski, ki je poseben v tem, da so šole večjezične, odvisno od kantona, v katerem učenci živijo, v srednjih šolah pa se dijaki ločijo glede na svoje sposobnosti (diferenciacija).

A največ zanimanja, proučevanja in poskusov posnemanja doživlja izobraževalni sistem na Finskem, ki ga nekateri opisujejo tudi kot "finski šolski čudež". Njegove glavne značilnosti so: vsi učenci, ne glede na svoje sposobnosti, se učijo skupaj v istem razredu, torej brez ločevanja in deljenja v skupine, domačih nalog je zelo malo, prvo in edino nacionalno preverjanje znanja imajo dijaki šele pri 16 letih, velika svoboda učiteljev pri delu z učenci ter posledično veliko zaupanje v učitelje, ki so poleg odvetnikov in zdravnikov tudi med najbolj zaželenimi in spoštovanimi poklici v državi.

Razvijanje veselja do učenja
Finski otroci v osnovno šolo vstopijo, ko dopolnijo sedem let, pred tem obiskujejo vrtec, kjer je poudarek na igri, učenju novih stvari in socializaciji. Osnovna šola ima devet razredov, tako da jo končajo s 16 leti, nato tri leta obiskujejo srednjo šolo, zatem pa imajo možnost vpisa na triletno višjo šolo ali petletno fakulteto. Finskemu sistemu strokovnjaki dajejo priznanje predvsem pri zgodnjih stopnjah izobraževanja, torej pri vrtčevski vzgoji in osnovnošolskem sistemu. Guardian navaja uglednega finskega strokovnjaka za izobraževanje Pasija Sahlberga, ki pravi: "Vrtci na Finskem otrok ne pripravljajo na vstop v šolo. Glavni cilj vrtca je zagotoviti, da so otroci srečni in odgovorni posamezniki, da se jim razvije veselje do učenja. Velik poudarek dajemo tudi igri na prostem, saj morajo otroci vsak dan najmanj 90 minut preživeti na svežem zraku."

ZNAČILNOSTI FINSKIH ŠOL:

- Učiteljski poklic je dobro plačan in zelo spoštovan.
- Ne obstajajo šolske inšpekcije ali ocenjevanje učiteljev.
- Učitelji v učilnicah v povprečju preživijo štiri ure na dan, dve uri na teden (ki sta prav tako plačani) porabijo za strokovni razvoj.
- Državni učni načrt predstavlja samo ohlapne smernice, učiteljem je dopuščeno veliko svobode.
- Učitelje izberejo izmed najboljših 10 odstotkov maturantov (leta 2010 se je 6.600 kandidatov potegovalo za 660 prostih mest na izobraževanju za osnovnošolskega učitelja).
- Učitelji nimajo dodatka k plači za uspešnost, saj bi v tem primeru obstajala nevarnost, da bi se preveč posvečali kazalnikom lastne kakovosti na škodo učencev.
- Večina šol je financiranih iz javnih sredstev.
- Vse učence poučujejo v isti učilnici, ne glede na njihove sposobnosti.
- Število učencev pri urah naravoslovja je omejeno na šestnajst, da lahko pri vsaki uri izvajajo poskuse.
- Šolski dan je kratek, poletne počitnice so dolge od 10 do 11 tednov.
- V enem dnevu imajo učenci skupno 75 minut odmora.
- Učence ocenjujejo le njihovi učitelji. Edino nacionalno preverjanje znanja je pri 16 letih.
- Povprečno ima finska osnovna šola 195 učencev, povprečen razred pa 19 učencev.


Vir: Marjana Škalič na blogu Kje vas čevelj žuli


Kot piše revija Smithsonian, so bili mnogi Finci ob prelomu stoletja močno presenečeni, ko so rezultati preverjanja PISA, ki preverja zmožnost otrok, da uporabijo pridobljeno znanje in spretnosti v vsakodnevnih izzivih, začeli kazati, da je finski izobraževalni sistem morda najboljši na svetu in da je država svetovna voditeljica na tem področju. Finski otroci so se posebej dobro izkazali pri znanju matematike, v znanosti in pri branju. Po več osvojenih prvih mestih na omenjenih testiranjih je Finska v zadnjih letih sicer nekoliko padla, a še vedno ostaja najboljša med evropskimi državami.

Najmanjše razlike med najslabšimi in najboljšimi učenci
Samosvoj finski izobraževalni sistem se je razvil v 80. in 90. letih 20. stoletja na temelju spoznanja, da ameriški in angleški sistem, ki na splošno veljata za dobra, v njihovi državi ne delujeta najbolje. Tako so premaknili starost vstopa v šolo na sedem let, kot gonilo razvoja družbe pa so tudi v šolstvo vpeljali koncept enakosti. Tako v finskih razredih ne poznajo nivojskega pouka ali delitve učencev po sposobnostih, kar ima za posledico, da je razlika med najboljšimi in najšibkejšimi učenci najmanjša na svetu. Tekmovalnost med učenci in med šolami skušajo čim bolj zatreti, učenja le za preizkus znanja ne poznajo, zasebnih šol tudi ne.

"Bistvo izobraževalnega sistema na Finskem je ideja, da je enakost glavna tako za gospodarski uspeh kot za blaginjo družbe. Poleg tega smo prepričani, da si majhna država, ki se pri kosanju z drugimi državami zanaša na ustvarjalnost, iznajdljivost in solidarnost, ne more privoščiti neenakosti ali razlikovanja pri šolanju ali zdravstvu. Šolski sistem ima namreč trdne temelje v sistemu socialne varnosti in javnega zdravstva. Na kratko, cilj Finske je, da vsi državljani napredujemo skupaj," je dejala profesorica z Univerze v Helsinkih Gunilla Holm.

Učitelj ima proste roke pri načinu in temi poučevanja
Ena izmed glavnih značilnosti finskega izobraževanja je tudi veliko zaupanje staršev šoloobveznih otrok do učiteljev, pa tudi zaupanje do učiteljev v družbi na splošno. Finskim učiteljem ni treba za vsako uro napisati podrobnih priprav ali predložiti letnega načrta dela, ne obstajajo niti inšpektorati, da bi jih nadzirali. Mnogo je odvisno od samih učiteljev, kako bodo poučevali, kaj in na kakšen način. Kot pišejo pri Smithsonianu, je tako skrivnost "najboljšega šolskega sistema na svetu" na prvi pogled popolnoma preprosta - zaupanje v učitelje.

Tudi pri Guardianu so napisali podoben članek, v katerem so po obisku več finskih izobraževalnih ustanov zapisali, da je prav visoka stopnja odgovornosti in avtonomije, ki je položena v roke finskih učiteljev, pravi kazalnik razvitosti družbe. Postati učitelj je velika želja mnogih Fincev, a le najboljši v generaciji so izbrani na petletni magistrski študij, ki velja za izjemno kakovostnega. Ko nato ti dobijo diplomo in se podajo v razred, je tako rekoč vse v njihovih rokah. Učiteljev nihče ne ocenjuje ali jim pred nos moli rezultate, ki so jih njegovi učenci dosegli pri različnih preverjanjih znanja. Imajo namreč popolnoma proste roke ne le glede načina poučevanja, ampak tudi učne snovi, ki jo bodo podali učencem.

Zaupanje, varovanje in spoštovanje drug drugega
Vsak učitelj se enkrat letno sicer pogovori z ravnateljem, a pogovor temelji na učiteljevi samooceni glede svojih šibkih in močnih lastnosti. "Zahteva, da bi moral učitelj predložiti dokaze za svoje dobre pedagoške metode ter pojasnjevati, kako in kaj uči, se zdi vsem Fincem absurdna in absolutno nepotrebna. Vsak učitelj si sicer zapiše, kaj je poučeval, a le zaradi učencev samih, ne pa zaradi svojih nadrejenih ali kogar koli drugega," je zapisal britanski učitelj John Hart, ki je po selitvi na Finsko začel poučevati v svoji novi domovini. Nacionalni preizkus znanja opravljajo šele dijaki pri 16 letih in takrat nihče ne razvršča šol po uspešnosti ali izrablja rezultatov za podžiganje tekmovalnosti med šolami. "Lastnost, zaradi katere je družba na Finskem odlična, morda celo najboljša na svetu, je ta, da njeni posamezniki zaupajo drug drugemu, pazijo drug na drugega in cenijo drug drugega," končuje svoje misli Hart.

Opuščanje klasičnih predmetov
Veliko zanimanja po vsem svetu je maja letos vzbudila napoved sivih glav finskega izobraževalnega sistema, da bi postopno začeli opuščati posamezne predmete železnega predmetnika in jih raje nadomeščati s projektnim učenjem, pri katerem si skupina učencev sama izbere temo, ki jo zanima, in jo nato sošolcem predstavi iz različnih zornih kotov. Avgusta lani je tako že postalo obvezno, da vse finske šole začnejo poučevati na bolj povezovalen način in da prepustijo učencem izbiro, v katero temo se bodo poglobili. Pri tem sta temelja tudi učinkovita raba sodobne tehnologije in izrabljanje virov zunaj šole, kot so pogovori z različnimi strokovnjaki ali predstavniki ustanov.

"Pouk tradicionalno dojemamo kot učenje različnih šolskih predmetov in podatkov, ki si jih je treba zapomniti, se jih naučiti, na primer pri računanju ali slovničnih pravilih. A ko pomislimo na trenutno najbolj pereče svetovne teme, kot so vojne, begunske krize, gibanje gospodarskih tokov, se zavemo, da na tak način učencem nismo dali orodij, s katerimi bi lahko razumeli tak večkulturni svet. Menim, da je velika napaka, če otrokom govorimo, da je svet preprost in da bodo lahko pogumno zakorakali vanj že, če si zapomnijo nekaj podatkov in pravil. Zato je pomembneje otroke naučiti razmišljanja in razumevanja, ob tem pa se še bolj zabavajo," je za BBC dejala Kirsti Lonka, profesorica na Univerzi v Helsinkih.

Popoldanske inštrukcije bolj izjema kot pravilo
Glede na to, da Finska že skoraj dve desetletji uživa sloves države z morda najboljšim šolskim sistemom na svetu, so mnoge države skočile v zrak in začele razmišljati, ali bi se dalo tudi to finsko novost prenesti v njihove šole. Mnogi strokovnjaki namreč težko razumejo, kako je lahko finski sistem, ki temelji na vstopu v šolo s sedmimi leti, malo domačih nalog, precej kratkem času, ki ga otroci preživijo v šoli, ter dolgem počitniškem obdobju, lahko tako učinkovit. Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) potrebujejo finski učenci in dijaki tudi najmanj popoldanskih inštrukcij v primerjavi s šoloobveznimi v drugih državah članicah organizacije. Za primerjavo - britanski šolarji naj bi imeli letno kar 150 dodatnih ur inštrukcij več kot njihovih finski vrstniki, v šoli preživijo več časa, učitelji so pod stalnim nadzorom, a kljub temu se na merjenjih PISA Velika Britanija uvršča za Finsko. Kako je to mogoče?

Saku Tuominen, vodja projekta HundrEd, ki primerja različne šolske sisteme, kot ključni element uspešnosti finskih šol poudarja - zaupanje. Zaupanje staršev v šolo, da bo ta njihovim otrokom dala dobro izobrazbo, in zaupanje šole v svoje učitelje. "Ne prizadevamo si za najvišje uvrstitve v mednarodnih raziskavah znanja, ampak je naš cilj zadovoljstvo staršev in otrok s tem, kar jim nudimo. Raziskave kažejo, da se stopnja zaupanja javnosti v naš šolski sistem giblje okoli 90 odstotkov, in to je uspeh, s katerim se pohvalimo raje kot z uvrstitvami na mednarodnih lestvicah znanja," je dodal Tuominen.

Anja P. Jerič
Prijavi napako
Komentarji
el-ninđa
# 13.09.2017 ob 07:07
pa starši so normalni!!!
tanj
# 13.09.2017 ob 07:08
Ampak pri tem ne smemo pozabiti, da skandinavski modeli na Balkanu še nikoli niso in nikoli ne bodo padli na plodna tla. Finski sistem pri finski populaciji deluje, to so pregovorno marljivi in odgovorni ljudje. Na Balkanu je še vedno življenjski moto ''hvatanje krivin'' in ''kakobidanebi''. Žal smo na tem področju bolj na balkanski strani. So izjeme, veselimo se jih, a večina...
Olorin
# 13.09.2017 ob 07:11
Pri nas zal res ni dolgorocnega koncepta OS - razen tega, da brihte na ministrstvu vsako leto tlacijo v kurikulum vedno vec snovi in zahtev, da upravicijo svoje stolcke.
amigo
# 13.09.2017 ob 07:33
Finci gredo v šolo s sedmimi leti, mi silimo šestletnike. Finci gradijo na zaupanju, mi na nezaupanju. Pri nas morajo šole izpolnjevati vedno nove papirje in s tem dokazovati ljubljanskim birokratom kako so dobre. Skratka naš šolski sistem, ki ima svoje korenine v komunističnem režimu, še naprej uničuje ustvarjalnost in inovativnost učencev. Naši učenci so med slabšimi ravno pri praktični uporabi pridobljenega znanja.
balrog
# 13.09.2017 ob 07:54
Komentatorji ste spregledali glavno bistvo, Finci so se NAČRTNO odrekli anglo-saškemu-ameriškemu konceptu, ampak so vpeljali svoj sistem, ki temelji na ENAKOSTI ! To je bila tudi naša ideja pred osamosvojitvijo, in to je bila tudi ideja, s katero smo vstopali v novo državo. Zato finski model niti ni tako tuj našim razmišljanjem. Seveda se je slednje pri nas sfižilo, pa ne zaradi učiteljev, ampak zaradi pritiska politike in "svetovalcev", ki vidijo v izobraževanju svoj kapitalski interes. Pojavile so se zasebne institucije, ideje, kako je javno šolstvo slabo, kako je finančno potratno, kako je treba še povečati razrede, še bolj izkoristiti učitelja. Na Finskem gre za koncept MAJHNIH šol z majhnimi razredi, povprečno 19 otrok na razred. Kar je POLOVICO manj kot pri nas, kjer so šole glomazne ustanove, čeprav smo majhna država. Finska se je načrtno odločila, da bo vlagala v izobraževanje. V Sloveniji smo se načrtno odločili, da v izobraževanje NE BOMO vlagali.
penzl
# 13.09.2017 ob 07:23
Dejstvo, da se med najboljše na svetu uvrščajo tako različni pristopi, je dokaz, da je uspešnost šolskega sistema najbolj odvisna od mentalitete ljudi. Direktno kopiranje katerega od omenjenih šolskih sistemov se pri nas ne bi obneslo.
johndeer
# 13.09.2017 ob 08:06
Mogoče ste pozabili napisati, da na Finskem na pedagoško fakulteto vpisujejo najboljše dijake, enako kot na medicino, ne tiste, ki na drugih fakultetah niso bili sprejeti... In potem tudi učitelji niso izgubljeni v prostoru in času. Vsak pač ne more biti učitelj ali profesor.
rooster
# 13.09.2017 ob 08:03
Pri nas smo pa itak tko inteligentni, da vsi vpisejo univerzo.
7up
# 13.09.2017 ob 07:21
Šola je v največji meri tako dobra, kakor so dobri učitelji.
sammy13
# 13.09.2017 ob 07:24
Verjetno je marsikateremu slovenskemu učitelju zrasel greben pri tistem o "visoki plači", dokler ni prebral tega:"- Učitelje izberejo izmed najboljših 10 odstotkov maturantov (leta 2010 se je 6.600 kandidatov potegovalo za 660 prostih mest na izobraževanju za osnovnošolskega učitelja).". In pol je (pod)povprečen slovenski učitelj ob padcu na realna tla dobil dolgo murko....
Splythe
# 13.09.2017 ob 07:09
Pri nas čez mogoče 654 let :)
Ljubiljančan
# 13.09.2017 ob 07:59
1. Iz izkušenj mojih otrok: Domačih nalog ni bilo preveč. Ravno prav za moj okus. Domačega branja (leposlovja) bi moralo biti več.
2. Čas pouka je slabo izrabljen: učitelj predava, učenci se dolgočasijo ali med urami nemščine na skrivaj ponavljajo matematiko, ki jo bodo ocenjevani naslednjo uro.
arabo-hest
# 13.09.2017 ob 07:39
Finci so homogen narod, kar za večino ostalih evropskih držav ne velja. Zato je vse lažje. Lažje je tudi, ker so imeli in imajo večinom modre vodilne ljudi na pravih mestih. Odgovorni ljudje in volilci... vsaka jim čast.
RJSlo
# 13.09.2017 ob 07:22
No ja. In s tem člankom predlagate, da bi se naj zgledovali po Finski? Bi spet radi sprožili revolucijo "pelcmantlov"? Kolikor se spomnim iz svojih izkušenj so bili učitelji in profesorji tam nekje do leta 1978 še deležni nečesa podobnega zaupanju staršev. Problem je bil, ker je vsaj od takrat slovenski šolski sistem napačno zastavljen.

Vrtci so zato, da se otroke pripravlja za osnovno šolo, osnovne šole za srednje šole, itd. Prvošolčku že kar prvi dan nabutati v tisti velik nahrbtnik 10 - 15 kilogramov papirja. In to je to. Učiteljem in profesorjem je vseeno za učence, dijake, itd. Največ "skrbi" pa posvečajo otrokom elite oziroma, temu, da se ne bi zamerili njihovim staršem.

Snovalci tega sistema so uvedli kup dodatnih poklicov. Pedagogi, specialni pedagogi, pomočniki, strokovni sodelavci, itd. Tako so odprli vrata zaposlovanju po VIP, kakovost oziroma strokovnost zaposlenih, koga briga. Zavodi za šolstvo so namenjeni samim sebi, informacij nimajo oziroma bi bilo skoraj kaznivo dejanje, če bi imeli na kupu vse informacije glede vzgoje in izobraževanja.

Mobing v šolah se rešuje po liniji najmanjšega odpora oziroma glede na socialni status staršev ali pa nacionalnost. Pa še to se je sedaj premešalo. Starejši učitelji zavirajo mlajše oziroma jih silijo v svoje zaostale kalupe. Na tistih, ki pa bi vseeno radi delali oziroma izstopali s svojim delom se izvajajo ogromni pritiski.

Kar je pa najbolj žalostno je dejstvo, da učijo staro znanje. Namesto, da bi novozaposleni, polni novih znaj in veščin prevladovali, se prav te stiska, pritiska in onemogoča. V vrtcih je podobna zgodba. Pomočnice opravijo večino dela, uspehe si lastijo vzgojiteljice. Kako naj 55 ali 60 letna vzgojiteljica skrbi za 5 - 6 otrok oziroma 55 - 60 letna učiteljica za 20 - 25 učencev? Slabo. In namesto, da bi navedeni kader prenašal izkušnje na mlajše kolege se v zbornicah prepirajo čigava bo obvceljala. Trpijo pa naši otroci.

Namesto, da bi otrokom dovolili, da vsaj večino svojega otroštva preživijo kot to kar so, se jih na silo spreminja v nekaj kar niso oziroma nočejo biti. In zdaj bi radi, da začno z osnovno šolo s petim ali šestim letom starosti. Kaj se iz vsega tega porodi? Upor? Najprej se to pokaže z nasiljem nad vrstniki, potem z uporom proti staršem, kasneje pa zapadejo še v kriminalne združbe ali pa spoznajo svet mamil. Zato lahko dilerji kar pred osnovnimi šolami prodajajo svoje "izdelke", pa skoraj nikogar ne moti, če ni njegov otrok direktno vpleten.
mend055
# 13.09.2017 ob 07:56
Ampak saj pri nas je pa ena gospa profesorica psihologije v času prenove šolstva trdila, da izhajamo iz Finskega modela, v isti sapi pa s somišljeniki dosegla, da so otroci začeli hoditi v šolo s petimi leti in pol!
Ali jemljejo iz tujine le to kar jim interesno kratkoročno ustreza?
Nenavadno je tudi to, da je pri nas glavni zavod za izobraževanje tudi glavni spodbujevalec tekmovanj v šolah (z veliko denarja za to; saj veste, Trubarjeva značka itd.), obenem pa pridiga o t. i. sodelovalnem učenju, ki da je glavno za t. i. TEAMSKO delo (to je verjetno skupinsko delo), ki ga zahteva gospodarstvo... Ja, saj to sta nasprotji vendar - isti zavod v eni sapi spodbuja tekmovanje (zmagovalce in poražence česar menda na Finskem ni, kot beremo zgoraj), v drugi pa gurujsko in apologetsko spodbuja sodelovanje med učenci. Ali se ti dve stvari pravzaprav ne izključujeta?
Sicer pa je kaj v našem šolskem sistemu tudi dobrega, kajne?
mateycica
# 13.09.2017 ob 08:54
Imamo sistem, kjer se 11-letnim otrokom 5 - 6 ur na dan trpa v glavo učno snov, od tega je samo 3 ure športa na teden ter po eno uro glasbene in likovne umetnosti, kjer tudi zelo hitro začnejo "furati" teorijo (ker je tako znanje laže ovrednotiti). Temu sledijo še 2-3 ure domače naloge. Tak sistem ubija vsako ustvarjalnost otrok in proizvaja ubogljive državljane. Briga me, kaj pravi PISA. Pomembno je, kaj kasneje ti otroci počnejo v življenju. Zato pa je v Sloveniji največji dosežek, če uspemo v kraj pripeljati tujo fabriko, kjer raja dela za minimalca.
vipmit
# 13.09.2017 ob 07:26
@el-ninđa
pa starši so normalni!!!

Točno tako.
Lahko samo sanjamo, da bi takšen šolski sistem pri nas deloval, ker smo kulturno Balkanci!
bilzerian
# 13.09.2017 ob 07:47
pri nas pa učitelji nabutajo vsak vikend domačih nalog, da učencem mine veselje do petka.
Rockos
# 13.09.2017 ob 08:29
Ljubiljančan: 1. Iz izkušenj mojih otrok: Domačih nalog ni bilo preveč. Ravno prav za moj okus. Domačega branja (leposlovja) bi moralo biti več.

Moji otroci veliko in radi berejo, ampak šolska priporočila so slaba. Z bralnimi značkami izgubljajo dragocen čas! Bere se lahko med počitnicami, če bi jih le dobili več. Bere se lahko, ko pride iz šole ali ko po pouku še ostane v popoldanskem varstvu kakšni dve uri. Namesto, da takrat delajo domače naloge (v našem razredu jih letos ne, ker učiteljica uspe VSE narediti med poukom, tako da se ne rabijo doma niti učiti, niti delati nalog - KAPO DOL!), bi raje lahko brali in se učili npr, jezikov skozi igro, glasbo in film. Namesto bralne značke bi bilo veliko bolj koristno, da bi se učili nastopanja. Pri tem imajo vsi po vrsti težave, odpor, slabo izražanje, strah pred javnim nastopom, itd... Ampak v tako velikih razredih, se niti ne čudim, da je otroku težko stopit pred 30 sošolcev. Če bi pričeli pred 15 ali 20, bi bilo že takoj lažje. V glavnem je potrebno zamenjat prioritete in razumet kaj v življenju lahko komu koristi.
Valuk_
# 13.09.2017 ob 07:48
Pri nas pa norost z domačimi nalogami in nefunkcionalni otroci.
Aeda
# 13.09.2017 ob 08:48
Zanimivo bi bilo izvedeti, ali tudi finske učitelje prisiljujejo, da morajo sedeti v šolah ves čas DELOVNE obveze...ali imajo enako količino birokratskih zahtev in nalog...in še marsikaj.
Moots
# 13.09.2017 ob 08:26
Pri nas je začaran krog. Učiteljski poklic ni cenjen in tudi ni plačan dobro. Zato ni zanimiv za najboljše. In res je, da se na pedagoško fakulteto vpisujejo manj uspešni, ki niso sprejeti drugje. Tako imamo slab kader v šolah. Moralo bi biti obratno, tako kot je na Finskem. Samo na ta način bi lahko kvalitetno vplivali tudi na razvoj družbe, ker vpliv osnovnega šolanja je enormen. Vsi prebivalci so deležni tega drila! Na to se pozablja!

Pa ne govorim kar na pamet. Imam končano pedagoško. Tja sem šel po zelo uspešno opravljenem prvem letniku FNT, ker me je to delo bolj zanimalo, kot npr. laboratorij. Ampak potem sem delal v šoli le slabi dve leti ... v tem trenutku sem na Japonskem, kjer predavam na regijskem tečaju Azije in Pacifika, ki ga redno organizira mednarodna organizacija, pri kateri sem trenutno zaposlen ;-)
leond
# 13.09.2017 ob 09:04
Problem slovenskega šolstva NI zahtevnost, ampak mladi starši, ki mislijo, da so pobrali vso znanost na tem svetu in otroke že 1 mesec pred začetkom šole gnjavijo naj se učijo. Sam osebno se nisem niti enkrat učil med počitnicami. Zdaj zaključujem faks kot najboljši v generaciji in bom vpisal PHD v tujini. Poleg tega me starši nikoli niso vprašali ali imam domačo nalogo ali je nimam. To je bila moja skrb od 1. 9. od mojega prvega razreda naprej.
levidevžej
# 13.09.2017 ob 08:55
Pred leti, ko še ni bilo takšnega varovanja osebnih podatkov, je na vratih pedagoške fakultete visel seznam sprejetih študentov. Zraven je bil še zapisan uspeh v srednji šoli. Skoraj me je kap, ko sem to videl. Odličnjaka ni bilo nobenega, prav dobrega je bilo potrebno zelo iskat, prevladovali so dobri in zadostni. Takšni so potem po spletu okoliščin čez nekaj let postali učitelji. Sedaj pa pričakujemo, da bodo učitelji blesteli pri poučevanju.
Kaj naj si starš misli o učiteljici, ki otrokom razlaga, da je želela postati frizerka, potem se je pa odločila za učiteljico. Poleg tega pa pri njej dobiš občutek, da ji je poučevanje hobi, neka druga dejavnost pa njena polna zaposlitev.
Radi bi imeli kvalitetno šolo, ampak brez veliko vlaganja in truda. Vse se začne pri strokovni usposobljenosti učiteljev. Pri nas pa to očitno zelo šepa. Kreativnost učiteljev, tistih redkih, ki so, se duši z birokracijo, preobsežno snovjo, doseganjem normativov. Učitelj naj bi bil samostojen pri svojem delu, kljub temu pa mu za vratom visi ravnatelj, inšpekcija, starši. Konec šolskega leta skoraj ne sme biti negativno ocenjenih, pa čeprav v učenje ne vložijo niti malo truda in zanimanja. Iz nič je potrebno ustvariti pozitivno oceno.
Skoraj nemogoče je doseči, da bi se zamenjal nekvaliteten učitelj. Tudi če vsi vedo, da ni sposoben za ta poklic, bo lahko uničeval še številne generacije učencev.
Mi smo še zelo daleč od kvalitetne šole, pravega znanja, kvalitetnega življenja, sodobne družbe.
katja79
# 13.09.2017 ob 09:15
Pri nas pa v aplikacijo e-učitelj učitelj vsak dan vpiše, kaj imajo otroci za domačo nalogo, da lahko starši pogledajo in otroku povejo, kaj ima za nalogo in mu jo potem verjetno še naredijo. Kaj bi revčke obremenjevali še s to obveznostjo, da vejo, kaj imajo za nalogo....
josh k.
# 13.09.2017 ob 08:39
Ne jamrat pri nas šola ni tako slaba, bolj pomembno je kakšne starše ima otrok, ter kaj mu dajo za popotnico v samostojno življenje.
Rockos
# 13.09.2017 ob 08:32
Moots: Pri nas je začaran krog. Učiteljski poklic ni cenjen in tudi ni plačan dobro. Zato ni zanimiv za najboljše. In res je, da se na pedagoško fakulteto vpisujejo manj uspešni, ki niso sprejeti drugje. Tako imamo slab kader v šolah. Moralo bi biti obratno, tako kot je na Finskem. Samo na ta način bi lahko kvalitetno vplivali tudi na razvoj družbe, ker vpliv osnovnega šolanja je enormen. Vsi prebivalci so deležni tega drila! Na to se pozablja!

Je kar nekaj držav po svetu, kjer so učitelji odlično plačani, pa zelo slabo delajo. Veliko faktorjev je naštetit v članku, ki vplivajo na kakovost dela in programa, vendar kot nam želiš dopovedati - če bodo pa super plačani, potem pa bodo super delali. Res? Jaz sem sicer takoj za to, ampak dvomim, da ima kakšno večjo povezavo, sploh če pogledamo po drugih poklicih, ki po plačah v Sloveniji odstopajo, pa ni videti nobene dodane vrednosti ali kvalitete.
Ramus
# 13.09.2017 ob 08:37
Glede na to da ima skoraj vsak otrok znancev, ki jih poznam inštrukcije iz matematike se bojim, da je pri nas par stvari hudo narobe zadtavljenih,...
frlekin
# 13.09.2017 ob 08:16
Ne vem kako je danes, jaz vem, da smo morali imeti ekstra knjige zaradi 2-3 nalog v njih, polovica knjig, če bi jih imeli ali ne, prav tako delovni zvezki. Pri zgodovini smo se isto učili v OŠ in srednji šoli ipd.
rabelj
# 13.09.2017 ob 08:00
A ni tisti pametni stric nekoč rekel da "ni pustil, da ga šola omejuje pri izobraževanju". In to je bilo 50+ let nazaj.
josh k.
# 13.09.2017 ob 08:45
Ramus

Mogoče imajo inštrukcije za petko, ker kar je manj je premalo...za staše seveda.
GORILA
# 13.09.2017 ob 08:38
...domače naloge so problem samo tam. kjer jih ne rešujejo otroci, ampak starši!
rdečinavijač
# 13.09.2017 ob 09:21
veliko zaupanja v učitelje

Pri nas tega zaupanja ni več, ker nekateri starši hodijo z odvetniki v šolo.
K_ris
# 13.09.2017 ob 09:13
@johndeer

Mogoče ste pozabili napisati, da na Finskem na pedagoško fakulteto vpisujejo najboljše dijake, enako kot na medicino, ne tiste, ki na drugih fakultetah niso bili sprejeti... In potem tudi učitelji niso izgubljeni v prostoru in času. Vsak pač ne more biti učitelj ali profesor.


Mogoče pa ti nisi prebral ...

- Učitelje izberejo izmed najboljših 10 odstotkov maturantov (leta 2010 se je 6.600 kandidatov potegovalo za 660 prostih mest na izobraževanju za osnovnošolskega učitelja).


In ob tem ni nepomembno dejstvo:
- Učiteljski poklic je dobro plačan in zelo spoštovan.
mihamiha23
# 13.09.2017 ob 09:13
naš problem so tudi razlike med šolami.ponekod imajo za 5 minut domačih nalog,ponekod pa za 3 ure. razlike v učnem sistemu so velike že na dveh šolah v istem kraju. Da ne omenjam kako se nekatere mlajše učiteljice trudijo za otroke, nekatere pa čakajo na penzijo
maja kibira
# 15.09.2017 ob 06:33
Pri nas je lahko profesor oz.ucitelj vsak ki ima 5 min.casa in temu primerno je tudi izobrazevanje..poleg tega pa smo po naravi balkanci ki drug drugemu ne zaupamo. Posledicno je potem tudi solstvo zbirokratizirano do konca..poznam uciteljico ki poucuje na osnovni soli in porabi vec casa za razne priprave na pouk in pisanje raznih porocil za drzavne institucije kot za samo poucevanje..podvrzena jekot vecina njih nenehnim preverjanjem in kontrolam..mi smo se svetlobna leta od cesa podobnega kot na finskem
Zlate
# 14.09.2017 ob 00:32
Predlagal bi, da se novinarka Anja P. Jerič s tem člankom odpravi na Ministrstvo za šolstvo in pristojne povpraša za razloge, zakaj taka pametna Finska praksa pri nas ni mogoča, oz. če je mogoča, zakaj se je ne izvaja...

...ker drugače so vsi komentarji tu brezvezni, saj ne verjamem, da jih kdo od pristojnih na našem ministrstvu bere - šank debata pa nikomur ne koristi. Jaz bi zelo rad slišal "strokoven odgovor" naših pristojnih, verjetno pa še kdo drug.
gicek007
# 13.09.2017 ob 11:01
Spet nakaldanje v tri krasne. Tudi življenje je na Finskem drugače kot tukaj.
SLO šola, ni tako slaba kot eni hočejo povedat. Seveda bi lahko bila boljša. Učitelji so ljudje in delajo napake kot vsi ostali. Tisti, ki dela, dela tudi napake. Vsaj taka je moja izkušnja.
So pa preedvsem starši, ki ne sledijo svojh ljubčkov-zvezdic-snežinkic in mislijo da bo šola opravila sama celotno vzgojno izobraževalno nalogo.
cairns
# 13.09.2017 ob 10:32
Na Finskem zagotovo ni staršev ki bi hodili na šolo groziti učitelju ker je mulc dobil cvek.
Simba
# 13.09.2017 ob 09:12
V slovenskem šolskem sistemu je problem to (je bilo pred časom tudi na rtv) da otroci revnih ali neizobraženih staršev enostavno nimajo šans v žilvjenju doseči svojega inteligentnega potenciala. To pa zato, ker izobraženi starši lahko pomagajo svojim otrokom pri reševanju domačih nalog in razumevanju snovi, neizobraženi pa ne. Ekonomsko situirani starši pa lahko svojemu otroku plačajo še privat inštruktorja. Tako je otrok revnih in/ali neizobraženih staršev prepuščen samemu sebi in kot tak dosti težje pride do obvladovanja, kaj šele do razumevanja snovi.
Idealni sistem je finski, ki ne pozna domačih nalog in VSO snov se mora otrok naučiti in tudi razumeti v šoli. Tega pri nas ni. In potem poslušaš razne pedagoge kako ne razumejo in se sprašujejo zakaj imamo tako veliko vrzel glede znanj na podlagi finančnega stanja družine in izoboraženosti staršev (baje je situacija kritična).
Čisto naravno in normalno je, da starši pomagajo otrokom. Kar pa ni naravno in normalno pa je, da večino stvari mora otrok doma narediti. In ravno slednjega je v sloveniji ogromno - domače naloge, piflanje snovi doma namesto da bi jim učitelj razložil in pomagal razumeti.
Šolska ura je sestavljena pri nas izključno - najprej spraševanje parih učencev, potem pa prosojnica in malo na hitro teorije in to je to. In tako nekaj predmetov VSAK DAN. In potem se sprašujejo zakaj se učenci snov napiflajo in čez par tednov te snovi več ne poznajo in je sploh ne razumejo.

Če resnično hoče imeti slovenija populacijo izobraženih ljudi (in ne piflarjev ali ljudi ki znajo ponarejati diplome in/ali hvatati krivine) bi bilo potrebno uvesti tak sistem.
bruhnmici
# 13.09.2017 ob 07:58
Oglejte si TED: Sir Ken Robinson - Do schools kill creativity?
firtoh
# 13.09.2017 ob 21:28
Jaz bi uvedel obvezno šolanje do 18 leta.Potem pa dve leti dodatno za učenje obrti,brez splošnih predmetov in dve leti intenzivnega gimnazijskega programa za tiste,ki bi študirali.Na fakultete obvezno sprejemne,kjer se lahko prijavi vsak.Verjamem namreč,da nekdo,ki ima dober ali prav dober uspeh bolje opravi sprejemne,kot serijski odličnjak.Za vse,ki ne dosegajo povprečja od 8.0 dalje,bi uvedel simbolične šolnine.
Lintver
# 13.09.2017 ob 16:28
Bazična znanja in bazične raziskave v znanosti so prav tako pomembne kot aplikativna znanost in praktična uporaba znanja. Če jaz ti ni ne rabiva odvoda, to še ne pomeni, da je učenje odvoda slabo. Prav zoožanje učenja samo na praktične vidike bo privedlo do večjega izkoriščanja ljudi. Ker bo vsak izbiral samo kar ga zanima, o celoti pa ne bo imel nobenega pojma.
cairns
# 13.09.2017 ob 10:36
Šolski sistem je odvisen od politikov. Kot sedaj kažejo razmere pri nas je bolj važno biti dosegljiv 24 ur na dan, kot pa šolo modernizirati, razbremeniti učitelje in učence, ukiniti permisivnost in povrniti ugled učiteljskemu poklicu.
Na žalost prihajajo iz OŠ tudi učenci ki ne znajo sestaviti dva slovnično pravilna stavka.
Jaka1
# 13.09.2017 ob 09:26
Šolski program pišejo politiki in univerzitetni birokrati brez prakse...naš sistem je slab
V osnovni šoli se predava...ali pa še to ne...absolutno neprimerno za učence( tega je manj do četrtega razreda, ki ima zgrešen učni načrt
Večina učencev ne gre rada v šolo..dolgočasen pouk, predavanja, nauči se stran od do...ni razlag, starši ne ukrepajo , ker se bojijo maščevanja učiteljev
Znanje otrok je znak je merilo kvalitete učitelja( razlaga, utrjevane, preverjanje, ..tega ni zato se morajo otroci učiti doma s starši ...za znanje bi moral biti odgovoren samo učitelj ...,to je njegova kvaliteta
prisnih testov preveč...naravoslovje, biologija, glasba, likovni pouk, celo športna vzgoja, geografija, zgodovina.....učitelj z razlago , utrjevanjem, preverjanjem, ...ve kaj učenec zna kaj ne kje mu mora pomagati, motivirati...tako spraševanje ni potrebno
Ocenjevanje je del ustrahovanja in avtoritete učitelja....žal se tega poslužuje veliko učiteljev...ne iščejo znanja ampak neznanje....katastrofa......
aparat-čik
# 13.09.2017 ob 09:21
Slovenci niso finci, zato tako demokratičen sistem ni sprejemljiv. V fsaki učilnici bi moral viset klofar na steni, in če ga ni fsaj enkrat na teden bil uporabljen na kakšni riti, je treba kaznovat učitelja. Primerno za Avstrijo, Slovenijo in Balkan.
neterk
# 13.09.2017 ob 09:19
K_ris, torej, kakšno plačo si zaslužijo učitelji, da spremenijo kulturno/tradicionalno nacionalno podstat? Recimo 10000EUR na mesec neto?
K_ris
# 13.09.2017 ob 09:17
@Rockos

Veliko faktorjev je naštetit v članku, ki vplivajo na kakovost dela in programa, vendar kot nam želiš dopovedati - če bodo pa super plačani, potem pa bodo super delali


Če bodo učitelji super plačani, bo obstajal velik interes za pedagoške fakse. In velik interes bo omogočal selekcijo pri vpisu, kar pomeni, da se bodo za učitelje izobraževali le tisti, ki so po uspehu v vrhu svoje generacije.
runcajz
# 21.09.2017 ob 17:19
Fincem moramo zavidati njihov uspešen šolski sitem ,ki bi ga lahko prilagodili našim potrebam, če ne bi imeli na naših ministrstvih za šolstvo "genijalcev", ki izumljajo toplo vodo in spreminjajo sistem šolanja, ne poglobijo pa se v vsebino in poiščejo primerljive a veliko bolj uspešne sisteme po svetu, na primer na Finskem. Smo si precej podobni z njimi in bi verjetno njihovo znanje na tem področju našlo plodna tla tudi pri nas.

Drugo pa je selekcija od končane devetletke naprej. Pri nas vsi dijaki naredijo srednjo šolo, ne glede na njihovo sposobnost in nagnjenja, potem pa hajd na univerzo in spet ista zgodba. Znanja , pri večini malo, vsi pa bi bili na vodilnih položajih z dobro plačo in malo dela, ki ga milo rečeno niti ne obvladajo. In potem jok in stok, ker ni takšnih služb, oziroma so le za tiste z dobrimi zvezami. Rezultat ? Vsi jadikujejo, da primanjkuje sposobnih, beri usposobljenih, kadrov. V mojih časih jih je gimnazijo ali srednjo tehnično naredila le polovica vpisanih v prvi letnik, na univerzo pa so šli le tisti, ki so bili pripravljeni študirati in ne samo žurirati .

Ja, treba bo nekaj spremeniti in začeti s selekcijo. Že na drugi stopnji, na fakultetah pa sploh!
Ne pa, da imamo slogan - Univerzo v vsako vas !
katti
# 18.09.2017 ob 14:42
Sama sem študirala na zloglasni Pedagoški fakulteti, kjer moraš baje imeti 5 minut časa, da jo uspešno narediš. Ne boste verjeli, da sem imela v srednji šoli štirice in petice, prav tako na maturi in sem "za las" prišla na želeno smer. In ne boste verjeli, da sem imela sošolke, ki 1. letnika niso naredile in so bile preteklo leto vpisane na medicinsko fakulteto. Sprašujem se, kdaj bomo presegli to miselnost, da se mora odličnjak vpisati na medicino in podobne "boljše" fakultete. V moji generaciji je bilo približno 6 dijakov, ki so se vpisali na medicino, pa mogoče lahko za 2 trdim, da sta tudi po srcu prava zdravnika. Ena izmed njih pa je na vsakem sistematskem pregledu omedlela, ko so ji odvzeli kri. In ona je sedaj zdravnica ... In zakaj imamo presenečene obraze, ko se odličnjak odloči, da bo šel za frizerja? Ne glede na poklic menim, da bi na vsaki fakulteti morali biti sprejemni izpiti in psihološki testi. Kajti ni za na medicino vsak, ki je imel v gimnaziji same petice. Ni za pravnika vsak, ki ima starša pravnika in ni za učitelja vsak, ki se je rad igral s svojim mlajšim bratcem ali sestrico. Naš osnovnošolski sistem bi bil lahko veliko bolj uspešen, če nebi bilo toliko negativne energije med nami - učitelji-starši-politiki na ministrstvu, kot jo je zaznati tudi med temi komentarji. In za konec še to - če verjamete ali ne, ni mi vseeno za moje učence in se zanje potrudim po svojih najboljših močeh ter hkrati pritrjujem, da sem bila deležna izredno kvalitetnega izobraževanja na Pedagoški fakulteti.
Kazalo