"ZDA so z nami navezale stik, a nobena odločitev še ni bila sprejeta. Kakršna koli odločitev bo sprejeta transparentno in bo upoštevala interese države," je v četrtek dejal predsednik parlamenta Ilir Meta.

"Ne mislim pa, da ima Albanija takšne zmogljivosti kot druge, veliko večje in razvitejše države," je dodal.

O ameriški prošnji se je ugibalo že nekaj časa, zaradi česar so aktivisti v četrtek pred parlamentom pripravili proteste, na katerih so vlado pozivali, naj zavrne prošnje tujih držav za pomoč pri uničenju sirskega kemičnega orožja v Albaniji.

"Oblasti ne smejo dovoliti, da se na albanskem ozemlju uničuje sirski kemični arzenal. Albanija se mora ostro upreti takšnim zahtevam," je dejala Saiga Guri iz nevladne Zveze proti uvozu odpadkov. "Albanija nima kapacitet za kaj takega in ne sme postati smetnjak," je dodala.

Norveška: Rok je prekratek
ZDA so za uničenje tisoč ton sirskega kemičnega orožja poleg Albanije zaprosile tudi Belgijo, Francijo in Norveško.

"Američani so se na začetku oktobra pogovarjali z Belgijo, Norveško, Francijo in Albanijo, da bi ugotovili, kakšne zmogljivosti imajo te države za obravnavo kemičnega orožja," je povedal predstavnik belgijskega ministrstva, a dodal, da uradnih prošenj še ni bilo.

Norveška je že zavrnila možnost, da bi se sirski bojni strupi uničevali na njenem ozemlju, saj je po njenem mnenju rok za uničenje prekratek.

V skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a morajo biti zaloge sirskega kemičnega orožja uničene do sredine prihodnjega leta.

Albanija je pred šestimi leti uničila vse svoje zaloge kemičnega orožja, ki je ostalo še iz obdobja komunizma.