Slavnostna razglasitev novega papeža. Foto: EPA
Slavnostna razglasitev novega papeža. Foto: EPA
Tavadros
Z leve proti desni: škof Rafael (54), škof Tavadros (60) in duhovnik Rafael Ava Mina (70). Foto: EPA
Zbrano občestvo. Foto: EPA


O izbiri novega papeža je med dvema škofoma in tremi menihi v Markovi katedrali že nekaj dni odločalo 2.412 duhovnikov in laikov. V drugi krog se je uvrstila trojica z največ glasovi, to so bili škof Raphael, menih Raphael Ava Mina in škof Tavadros.

Njihova imena so nato napisali na list papirja, jih položili v steklene krogle in jih zapečatili z voskom, nato pa je deček z zavezanimi očmi iz posode na oltarju izvlekel eno kroglico z imenom. Zapečateno kroglico je predal škofu Pahomiusu, ki jo je nato pred navzočimi v cerkvi odprl.

Izbira papeža je v božjih rokah
Obred, ki ga je prenašala tudi televizija, je potekal pod strogim nadzorom. Prav tako so bili vsi listki z imeni enake velikosti in zloženi na enak način, tako da bi izključili morebitne prevare. Kopti menijo, da je na tak način izbira novega papeža v božjih rokah.

Umestitev novega papeža bo 18. novembra, ki bo tako nasledil pred osmimi meseci umrlega papeža Šenudo III. – ta je bil na čelu Koptske cerkve kar 40 let. Zaradi dolgotrajne bolezni srca je umrl marca letos, star je bil 88 let.

Novi koptski papež je študiral v Berlinu, med drugim je vodil proizvodnjo zdravil, zato ima tudi vodstvene izkušnje, ki mu bodo prišle še kako prav v državi, ki znova razpravlja o vlogi islama, ki se je po lanski arabski pomladi v Egiptu še okrepil.

Številni Kopti so že zapustili državo
Kopti v Egiptu se od vzpona Muslimanske bratovščine soočajo z vedno večjim preganjanjem. Tako naj bi jih izganjali iz številnih vasi in mest. Veliko pozornosti je pritegnila tudi nedavna aretacija dveh krščanskih otrok, ker naj bi z domnevno oskrunila Koran. Številni Kopti naj bi zaradi sovražnega ozračja že zapustili državo.

V Egiptu živi približno osem milijonov Koptov, ki predstavljajo deset odstotkov prebivalstva. V državi občasno vzniknejo nemiri med večinskimi muslimani in manjšinskimi Kopti, ki pogosto zahtevajo smrtne žrtve. V noči na 1. januar 2011 je pred neko koptsko cerkvijo v Aleksandriji odjeknila eksplozija bombe, pri čemer je umrlo več kot 20 ljudi. Oktobra istega leta so krvavi spopadi med muslimani in Kopti izbruhnili v Kairu. Umrlo je 26 ljudi, večinoma Koptov.

Monofiziti: Kristus ima v eni osebi zedinjeno božjo in človeško naravo
Koptska cerkev je ena najstarejših krščanskih cerkva, ki se je ohranila tako po arabskem kot turškem osvajanju Egipta. Po legendi naj bi jo ustanovil evangelist Marko v 1. stoletju, ko je po Egiptu oznanjal novo vero.

Njihova glavna značilnost je, da so t. i. "monofiziti", ker ne sprejemajo sklepov kalcedonskega koncila iz leta 451, ko so vse druge cerkve sprejele definicijo, da sta v Kristusu v eni osebi zedinjeni dve naravi, božja in človeška. Monofiziti namreč trdijo, da sta obe naravi v Kristusu postali ena sama bogo-človeška narava.