Čeprav so bila tarča zavezniških bombardiranj številna nemška mesta, pa je Dresden med njimi postal simbol vojne in uničenja. Foto: Reuters
Čeprav so bila tarča zavezniških bombardiranj številna nemška mesta, pa je Dresden med njimi postal simbol vojne in uničenja. Foto: Reuters
Dresden
Ko so ljudje po koncu dvodnevnih napadov zapuščali zaklonišča, so zagledali razdejanje, kot si ga niso predstavljali. Foto: EPA
Obletnica bombardiranja Dresdna

Zavezniške sile so 13. februarja 1945 sprožile napad na Dresden, kjer je bil nastanjen ključen nacistični poveljniški center, poleg tega pa so bile v mestu še pomembne tovarne orožja za nemško vojsko. Prva so nad mesto poletela britanska letala, nato pa so se jim pridružila še ameriška. V 37 urah silovitih napadov je bilo odvrženih 3.900 ton bomb.

Mesto je bilo v bombardiranju zravnano s tlemi, žrtev med civilisti pa je bilo ogromno. Čeprav se je s številkami žrtev dolgo manipuliralo, predvsem so to počeli neonacisti, ki so hoteli prikazati brutalnost zahodnih sil in sporno odločitev za tak napad v zadnjih izdihljajih druge svetovne vojne, je zgodovinska komisija leta 2010 ocenila, da je bilo ubitih 25.000 ljudi. Po koncu napadov je mesto kazalo žalostno podobo. Uničenih je bilo na tisoče zgradb, med njimi tudi znamenita operna hiša Semper in številni muzeji.

Kljub številnim kulturnim znamenitostim, zaradi katerih je mesto dobilo ime Firence na Elbi, pa zgodovinarji pojasnjujejo, da je bilo v Dresdnu mnogo legitimnih tarč napadov. V tovarni cigaret so tako izdelovali naboje in v tovarni kamer sisteme za usmerjanje torpedov. Mesto je bilo ena glavnih obrambnih točk pred sovjetsko vojsko, ki se je bližala z vzhoda.

"Odprtost svetu in strpnost"
Na obletnico napadov se vsako leto v Dresdnu zberejo neonacisti z vse Evrope, ki skušajo prikazati bombardiranje kot nepotrebno in vojni zločin. V zadnjih mesecih je mesto postalo znano po protimuslimanskem gibanju Pegida, ki je uperjeno proti priseljencem in je od oktobra vsak ponedeljek organiziralo shode svojih privržencev.

Prav uničenje mesta je po mnenju zgodovinarjev eden od razlogov, da ima nemška skrajna desnica v Dresdnu večjo podporo in vpliv kot v drugih delih države.

"Kako lahko opravičiš toliko civilnih žrtev, ko je bil konec vojne tako blizu. Seveda še vedno občutimo to. To je bil vojni zločin," je na shodu Pegide glede dogodkov pred sedmimi desetletji dejal 47-letni Michael Pickert.

Gibanje se je po odstopu vodje razklalo in ta ponedeljek se je na njegovem shodu zbralo le še 2.000 ljudi, medtem ko je bilo še v začetku januarja na shodu rekordnih 35.000 udeležencev. Pegida je požela zgražanje nemških politikov in velikega dela javnosti, ki se je odzvala z organiziranjem svojih shodov za strpnost in odprtost.

Ob obletnici bodo v Dresdnu sklenili človeško verigo, ki se ji bo pridružil nemški predsednik Joachim Gauck. S človeško verigo želi mesto simbolizirati nenasilje, mir in strpnost, vidi pa jo tudi kot povezovalni element kot odgovor na Pegido. Županja Helma Orosz je dejala, da je obletnica priložnost, da pokažejo glavne vrednote mesta, kot sta "odprtost svetu in strpnost".

Obletnica bombardiranja Dresdna