Po podatkih egiptovskega zdravstvenega ministrstva je bilo v nasilju po vsej državi ubitih okoli 150 ljudi, medtem ko je Mursijeva Muslimanska bratovščina sporočila, da je umrlo več kot 2.000 njenih privržencev.

Združeni narodi so sporočili, da so spopadi med protestniki in varnostnimi silami zahtevali več sto mrtvih in ranjenih.

Nasilje je v Kairu zahtevalo tudi šest smrtnih žrtev med pripadniki varnostnih sil, več kot 60 jih je bilo ranjenih.

Egiptovsko predsedstvo je po operaciji varnostnih sil v Kairu po vsej državi za mesec dni uvedlo izredne razmere, ob tem pa naročilo vojski, naj pri zagotavljanju varnosti pomaga silam notranjega ministrstva. Izredne razmere so začele veljati danes ob 16. uri.

Zatem so oblasti za mesec dni uvedle tudi policijsko uro v Kairu, Aleksandriji, Suezu in še devetih drugih egiptovskih pokrajinah, da bi zajezili nasilje. V veljavi bo od 19. ure zvečer do 6. ure zjutraj.

Med pokrajinami, v katerih je uvedena policijska ura, je tudi Južni Sinaj, kjer leži priljubljeno letovišče Šarm el Šejk. Policijske ure pa vsaj zaenkrat ne bo v pokrajini Rdeče morje, kjer leži drugo pomembno egiptovsko letovišče Hurgada.

Po prelivanju krvi je odstopil začasni podpredsednik Mohamed El Baradej, ki je v odstopni izjavi zapisal, da so bile za izhod iz politične krize na voljo tudi miroljubne rešitve.

Protestniki zahtevajo vrnitev Mursija
Tarča operacije so bili Mursijevi privrženci, ki že od začetka julija protestirajo zaradi odstavitve svojega voditelja in zahtevajo njegovo vrnitev na oblast. Protestniške tabore so postavili pred mošejo na trgu Raba al Adavija na severovzhodu Kaira in na trgu Al Nahda na jugu prestolnice.

Pripadniki varnostnih sil so zaprli ulice okoli trga Raba Al Adavija in nad protestnike spustili solzivec, kar je povzročilo paniko, slišati pa je bilo tudi streljanje. Nad mestom so krožili helikopterji, v bližini pa so bila parkirana vojaška vozila. Prav tako so policisti vdrli tudi na trg Al Nahda, za katerega je policija kmalu po začetku akcije sporočila, da je popolnoma pod nadzorom varnostnih sil. Proti večeru so varnostne sile prevzele nadzor tudi nad Rabo Al Adavijo.

Priprtih je bilo tudi nekaj vidnih predstavnikov Muslimanske bratovščine. V spopadih je bila ubita tudi 17-letna hči enega izmed voditeljev gibanja, Mohameda El Beltagija. Iz britanske televizijske mreže Sky News so sporočili, da je življenje izgubil njihov snemalec.

Podatki oblasti in podatki Muslimanske bratovščine o številu žrtev se močno razlikujejo, neodvisno pa jih ni mogoče potrditi.

Bratovščina je ljudi pozvala, naj gredo na ulice in ustavijo pokol. Prosila jih je, naj se z avtomobili odpravijo na trga, da bi ranjene lahko odpeljali v bolnišnice.

Vojska je sporočila, da so v protestniških taborih odkrili orožje in strelivo. Od vojske nastavljena vlada je varnostnim silam čestitala za operacijo.

Akcija očiščenja protestniških taborov bo zagotovo še poglobila politično nestabilnost v državi. Privrženci odstavljenega predsednika s protesti zahtevajo, naj vojska vrne oblast Mursiju, ki ga imajo zaprtega na neznanem kraju. Poudarjajo, da je vojska 3. julija s tem, ko je odstavila demokratično izvoljenega predsednika, izvedla državni udar.

Svet zaskrbljen
Iz številnih držav prihajajo zaskrbljeni odzivi na današnje dogajanje v Kairu.

Nasilje je ostro obsodil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Kot je sporočil njegov tiskovni predstavnik, generalni sekretar "obžaluje, da so egiptovske oblasti za odgovor protestnikom izbrale nasilje", v katerem se zdi, da je umrlo ali bilo ranjenih več sto ljudi. Ban vse Egipčane poziva, naj usmerijo prizadevanja v dosego sprave, ki ne bi izključevala nikogar.

Uporabo sile proti protestnikom v Egiptu je ostro obsodila Bela hiša in izrazila nasprotovanje uvedbi izrednih razmer v državi. "Že večkrat smo pozvali egiptovsko vojsko in varnostne sile, naj se vzdržijo, ter vlado, naj spoštuje univerzalne človekove pravice svojih državljanov, tako kot smo pozvali protestnike, naj demonstrirajo mirno," je sporočil Washington.

Evropska unija je zaradi poročil o žrtvah v Egiptu "izjemno zaskrbljena" in poziva vse strani k zadržanosti, saj nasilje ne bo prineslo rešitve.

Zaskrbljenost je izrazilo tudi britansko zunanje ministrstvo, ki je obenem ponovilo, da je "zdaj čas za dialog in ne konflikt". K vrnitvi k pogajanjem in izogibanju stopnjevanja nasilja je pozval tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle.

"Pozivamo začasno vlado in egiptovske oblasti, naj dovolijo mirne proteste, istočasno pa pričakujemo od drugih sil, da se distancirajo od nasilja, ne pozivajo k nasilju in ne uporabljajo nasilja," je dejal Westerwelle.

Na dogajanje v Egiptu se je kritično odzval tudi turški predsednik Abdullah Gül, ki je posredovanje policije proti protestnikom označil za "nesprejemljivo" in izrazil zaskrbljenost, da bi se razmere v Egiptu lahko stopnjevale v konflikt, podoben sirskemu.

Iz kabineta turškega premierja Recepa Tayyipa Erdogana so medtem sporočili, da bi morala mednarodna skupnost, na čelu z Varnostnim svetom ZN-a in Arabsko ligo, nemudoma posredovati za končanje "pokola".

Obsodbe prihajajo tudi iz drugih muslimanskih držav. Kot so sporočili z iranskega zunanjega ministrstva, Iran obsoja "pokol" in svari pred hudimi posledicami. Nasilje je obsodil tudi Katar, ki velja za glavnega podpornika Muslimanske bratovščine.