Preprostost in neposrednost sta bili vedno značilnosti Bushevega nastopanja in temu se ni odrekel niti, ko je postal 43. ameriški predsednik in je moral zapustiti domači Teksas ter se za osem let preseliti v Belo hišo.

S svojimi nastopi je Bush neredko v zadrego spravil gostitelje po svetu, toda take trenutke so z veseljem izkoristili fotografi in snemalci ter rade volje ovekovečili kakšen njegov "spodrsljaj".

Čeprav Busha nismo velikokrat slišali peti, pa je zato večkrat svetu pokazal svoje plesno znanje in navdušenje nad miganjem bokov - tako pri klasičnih melodijah kot tudi pri živahnih afriških ritmih, o čemer se lahko prepričate tudi pri spodnjih fotografijah.

Pri nas smo imeli kar dvakrat priložnost, da gostimo predsednika Busha, ki je med prvim obiskom v Sloveniji prepoznal majhen košček nebes in med drugim obiskom sedem let pozneje pravzaprav le spoznal, da gre za velik kos nebes.

Če je na račun tega mogoče vseeno malce pretiranega komplimenta dobil nove privržence med Slovenci, verjetno ne bomo nikoli vedeli, a dejstvo je, da bo George Walker Bush v zgodovini ameriških predsednikov po prepoznavnosti prekašal svojega medlega očeta in se nedvomno postavil ob bok predhodniku Clintonu.

Gregor Valenčič in Kaja Sajovic