Sarkozy je v hipu postal največji sovražnik Gadafijevih privržencev, ki se po drugi strani zahvaljujejo Nemčiji, Rusiji in Kitajski za neukrepanje. Foto: EPA
Sarkozy je v hipu postal največji sovražnik Gadafijevih privržencev, ki se po drugi strani zahvaljujejo Nemčiji, Rusiji in Kitajski za neukrepanje. Foto: EPA

Kako visoka je radioaktivnost v okolici v potresu poškodovane jedrske nuklearke in kdo vse je ogrožen? Kaj se dogaja s kontaminirano hrano? Ali lahko oblaki in veter nevarne delce prinesejo vse do Evrope? Ali ima lahko nesreča posledice tudi za Slovenijo? Kakšne so alternative jedrski energiji? Primerjave Fukušime s Krškim. Novice so se "valile" vsak dan, zgodba nikoli ni bila končana. Saj še zdaj ni.

A v ospredje sta zadnje dni stopila Libija in vojaško posredovanje, na čelu katerega sta Francija in Velika Britanija, proti kljubovalnemu dolgoletnemu predsedniku Moamerju Gadafiju. Koalicijske sile legitimnost svoje akcije utemeljujejo z resolucijo Varnostnega sveta, a že zdaj, drugi dan operacije Odisejeva zora, se postavljata vprašanji, kako uspešne so sploh lahko in - predvsem - kam takšno posredovanje vodi. Za zdaj je odprtih vprašanj več kot odgovorov - podobno kot na porušenem Japonskem.

Vojaško posredovanje se je začelo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a, ki prepoveduje polete nad Libijo in vpeljuje vse potrebne ukrepe za zaščito civilistov. Akcijo so začela francoska letala, ki so uničila več tankov in oklepnikov. Iz Pariza so sporočili, da v operaciji sodeluje 20 francoskih letal. Tem so se pozneje pridružili tudi britanski lovci. Za akcijo se je odločilo 22 držav, na čelu akcije pa je predvsem Francija. V napadih na Libijo sodeluje koalicija petih držav - ZDA, Francija, Velika Britanija, Kanada in Italija. Foto: EPA
Po napadih se je vnela propagandna vojna. Libijska stran je takoj sporočila, da so koalicijske sile vzele življenja civilistov in otrok, nasprotna stran pa trdi, da so to nepreverjene informacije in da so bili pri napadih zelo natančni. Akcijo so spodbudili napadi Gadafijevih sil na mesti Bengazi in Misrata, ki so potekali v soboto dopoldne. Iz mest se je zato vila kolona avtomobilov, ki so bežali na vzhod, proti Egiptu. Foto: EPA
Na Japonskem se razmere po potresu le počasi vračajo v stare tirnice, saj je razdejanje na severovzhodu države preprosto preveliko. Mnogo ljudi še vedno nima pitne vode in elektrike, tistim, ki so ostali brez strehe nad glavo, pa preglavice delajo tudi zelo nizke temperature. Število uradno mrtvih je po zadnjih podatkih naraslo na 8.133, uradno pogrešanih je 12.272 ljudi. Številka bo zagotovo še narasla, po bojaznih tudi do 20.000. Najhuje je bila prizadeta prefektura Mijagi, kjer so potrdili 4.882 mrtvih, pričakujejo pa, da utegne to število preseči 15.000. Druga najhuje prizadeta prefektura je Ivate z 2.525 potrjenimi smrtnimi žrtvami, sledi pa ji prefektura Fukušima s 670 mrtvimi. Foto: EPA
'Fukušima' je bilo brez dvoma eno najpogosteje izgovorjenih imen ta teden. Iz te jedrske elektrarne so ves teden prihajale novice o bitki s časom, saj so strokovnjaki skušali znižati pregrevanje jedrskih palic. Uporabljali so vodne topove, govorili so tudi o betoniranju reaktorjev. V nekatere reaktorje jim je uspelo pripeljati elektriko, s pomočjo katere bi lahko znova usposobili vodne črpake. Vlada je prvič napovedala, da bo Fukušimo po ureditvi razmer zaprla. Foto: EPA
Sevanje iz nuklearke je doseglo tudi živila in vodo. V prefekturi Fukušima so v soboto odkrili kontaminirano mleko, v prefekturi Ibaraki pa kontaminirano špinačo. Ugotovljena kontaminacija naj sicer ne bi predstavljala "takojšnje" nevarnosti zdravju. Poleg tega so v Fukušimi in nekaterih drugih prefekturah, med drugim v Tokiu, našli sledi radioaktivnega joda v vodi iz vodovoda, a stopnja radioaktivnosti ni presegla vladnih varnostnih standardov. Japonska vlada bo zato v ponedeljek razpravljala o morebitnih omejitvah pošiljk z območij, prizadetih v potresu. Foto: EPA
V več hrvaških mestih so znova potekali protesti, na katerih so ljudje vladi Jadranke Kosor sporočali, naj odstopi in razpiše predčasne volitve. Potekali so mirno in brez incidentov. V Zagrebu se je zbralo deset tisoč ljudi. Policija je v prestolnici namestila okoli 2.000 pripadnikov posebnih enot, ki so skrbeli za varnost državljanov, saj je bila prestolnica prizorišče vedno napetega nogometnega derbija med Dinamom in Hajdukom iz Splita. Foto: EPA
Nemirno ni le v Libiji, ampak tudi v Jemnu, Savdski Arabiji, Siriji in Bahrajnu. V prestolnici zadnjega, Manami, je policija s solzivcem razgnala protivladne demonstrante, ki tam taborijo že mesec dni in zahtevajo politične reforme. Na trg Biser je v tankih in oklepnikih prispelo več sto pripadnikov posebnih enot bahrajnske policije in vojakov iz zalivskih držav, v spopadih med varnostnimi silami in protestniki so umrli najmanj trije ljudje, več sto pa je bilo ranjenih. Protestniki so pozivali k strmoglavljenju kraljeve družine, ki nadzoruje vse pomembne vzvode oblasti. Foto: EPA
Od lanskega potresa in epidemije kolere izčrpani Haiti ne pozna izhoda iz krize, napeto je tudi politično dogajanje. Tik pred drugim krogom predsedniških volitev, na katerih si nasproti stojita nekdanja prva dama Mirlande Manigata in popzvezdnik Michel Martelly, znan tudi kot Sweet Micky, je za razburjenje poskrbel nekdanji predsednik Jean-Bertrand Aristide, ki se je iz izgnanstva vrnil domov. Usoda države je tako še manj jasna. Foto: EPA
Iz Rusije je prišla presenetljiva novica, da Moskva zaradi znižanja stroškov preučuje možnost opustitve dela projekta Južni tok. Alternativa bi lahko bila gradnja obrata za proizvodnjo utekočinjenega plina ob Črnem morju. Težave Rusiji povzročajo zavlačevanje turških oblasti pri sklenitvi dogovora o gradnji plinovoda pod morjem in nova energetska pravila v Evropski uniji, ki omejujejo lastništvo nad plinovodi v Uniji, da koncentracija energetske infrastrukture v rokah dobaviteljev ne bi bila pretirana. Zaradi novih pravil bi bila lahko Rusija prisiljena v prodajo dela svojega plinovodnega omrežja v EU-ju. Ruski premier Vladimir Putin, ki v torek prihaja na obisk v Slovenijo, kjer bo glavna tema pogovorov prav slovensko sodelovanje pri plinovodu Južni tok, je odkrito kritiziral EU zaradi novih pravil in jih označil za 'rop'. Foto: EPA
Z Zemlje je bilo v soboto ob lepem vremenu mogoče opazovati polno Luno v perigeju. Luna je v perigeju takrat, ko se najbolj približa Zemlji. Ker se je tokrat to zgodilo ravno ob polni Luni, je bila ta za opazovalca precej svetlejša in večja kot običajno. Podoben pojav je bilo mogoče nazadnje opazovati pred skoraj 20 leti. Foto: EPA
17. marec je dan, ko se večji del sveta odene v zeleno, 'pokloni' Ircem in praznuje dan svetega Patrika. Predvsem v Kanadi, ZDA, Veliki Britaniji, Avstraliji in na Novi Zelandiji je to dan veseljačenja in zabav, saj v mnogo mestih priredijo velike parade. Prva je bila organizirana v Bostonu v ZDA leta 1761. Največjo parado tradicionalno priredijo v New Yorku, obišče jo okoli dva milijona ljudi, nastopa pa jih 150.000. Foto: EPA
Mnoge je razžalostila novica, da je v berlinskem živalskem vrtu nenadoma umrl oboževani severni medved Knut. Truplo štiriletnega medveda, ki je pred leti obnorel Nemčijo in preostali svet, je njegov oskrbnik našel v bazenu v njegovi ogradi. Zakaj je medved poginil, še ni znano. Knut, ki je bil tako v Nemčiji kot drugod po svetu prava medijska zvezda, se je kot prvi severni medved v berlinskem živalskemu vrtu po 30 letih skotil decembra 2006. Mama Tosca ga je zavrnila, njegov brat dvojček pa je poginil štiri dni po rojstvu. Foto: EPA
Tretji konec tedna v marcu se običajno končajo svetovni pokali v zimskih športih. Tako je tudi letos, v Sloveniji pa je največ pozornosti seveda požel športni praznik v Planici, ki je znova uspel tako organizacijsko kot rezultatsko. V dolino pod Poncami je znova prišlo nekaj deset tisoč navijačev, ki so uživali v dolgih, čeprav ne rekordnih poletih. Foto: EPA