Najmočnejši izmerjeni potres na Japonskem z magnitudo 9 je severovzhod države stresel 11. marca ob 14.46 po krajevnem času. Žarišče je imel 70 kilometrov od polotoka Ošika in prefekture Mijagi na globini 24 kilometrov. Sledilo mu je še 593 popotresnih sunkov z magnitudo 5 ali več.

Cunami je kopno dosegel 20 minut po potresu in prizadel več kot 1.300 kilometrov japonske tihomorske obale od otoka Hokaido na severu do Okinave na jugu. Popotresni val je poplavil več kot 400 kvadratnih kilometrov kopnega in segel do pet kilometrov v notranjost. Najvišji kraj, ki ga je dosegel, je bil 40,4 metra nad gladino morja. Valovi so bili visoki do 15 metrov.

Najhujša naravna nesreča na Japonskem po drugi svetovni vojni je po uradnih podatkih zahtevala 15.852 smrtnih žrtev, 3.287 ljudi je še vedno pogrešanih, 6.011 ljudi pa je bilo poškodovanih. Uničenih je bilo 373.707 hiš.

Potres in cunami sta povzročila najhujšo jedrsko nesrečo po Černobilu leta 1986. Za elektrarno v Fukušimi, ki je bila s 4,7 gigavata moči ena največjih nukleark na Japonskem in na svetu, je bil usoden splet dogodkov.

Nesreča v Fukušimi je bila na lestvici jedrskih incidentov ocenjena z najvišjo, sedmo stopnjo, kar pomeni, da je prišlo do velikih izpustov radioaktivnih snovi v okolje. Nastala je ogromna škoda, strah pred sevanjem pa je zajel celotno Japonsko in tudi širšo regijo.

Neposredno zaradi sevanja ni umrl nihče
Zaradi nesreče se je moralo iz 20-kilometrskega pasu okoli elektrarne izseliti skoraj 90.000 ljudi. Zaradi kontaminacije se ne bodo mogli vrniti še najmanj 40 let, kolikor načrtuje Tokio za razgradnjo in očiščenje nuklearke. Tudi širše območje okoli poškodovane elektrarne so številni raje zapustili.

Zaradi neposrednih posledic sevanja ni umrl nihče, niti med delavci v Fukušimi, ki so skušali omejiti razsežnosti nesreče. Vsaj 300 naj bi jih bilo resno izpostavljenih sevanju, najmanj šest pa jih je prejelo dozo, večjo od dovoljene. Potem ko so v zelenjavi, govejem mesu in ponekod v rižu odkrili radioaktivne delce, se je v družbi pojavil strah pred uživanjem domačih živilskih proizvodov. To je hudo prizadelo tamkajšnjo proizvodnjo. Veliko škodo je utrpel tudi izvoz teh proizvodov na mednarodne trge.

Na jedrsko nesrečo niso bili pripravljeni
Japonska vlada in operater elektrarne, tokijsko energetsko podjetje Tepco, sta bila deležna številnih kritik. Tako Tepco kot pristojni vladni regulator, agencija za jedrsko in industrijsko varnost, sta bila povsem nepripravljena na izredne dogodke, kakršna sta bila uničujoč potres in cunami, in na morebitne posledice, ki bi jih lahko imeli za jedrsko elektrarno, kaže vmesno poročilo.

Nekdanji premier Naoto Kan je priznal, da država na jedrsko nesrečo ni bila pripravljena. Tehnično in organizacijsko je krizni menedžment skoraj odpovedal. Na višku krize so celo razmišljali o evakuaciji 30 milijonov prebivalcev z območja prestolnice Tokio. Ta črni scenarij se ni uresničil.

Delujeta le še dva jedrska reaktorja
Dogajanje v Fukušimi je k premisleku glede uporabe jedrske energije prisililo tudi vlade drugod po svetu. V Evropi so se odločili za "stresne teste" vseh nukleark, potihnili pa so tudi načrti za gradnjo novih reaktorjev. Na Japonskem so se odločili za zmanjševanje odvisnosti od jedrske energije, s katero so do zdaj pokrili 30 odstotkov svojih energetskih potreb.

Od 54 japonskih jedrskih reaktorjev delujeta le še dva, a naj bi ju maja ustavili. Za zdaj ni jasno, kdaj, če sploh, jih bodo znova zagnali. To ustvarja velik energetski primanjkljaj in vlada je lani prosila vsa gospodinjstva, da prostovoljno zmanjšajo porabo električne energije za 25 odstotkov. Za podjetja je zmanjšanje porabe elektrike obvezno. Delavniki so se npr. premaknili in uslužbenci praviloma odhajajo domov prej. Veliko je tehnoloških inovacij na področju varčevanja z energijo in na sploh je mogoče zaznati večjo ozaveščenost glede porabe elektrike.

Tepco vlado zaprosil za pomoč
Odločili so se, da bodo poškodovano nuklearko v Fukušimi varno odstranili. Takega podviga do zdaj ni izvedel še nihče na svetu. Černobil je na primer 25 let po nesreči še vedno kontaminirano mesto duhov. Sanacija nuklearke in posledice radioaktivnega onesnaženja zahtevajo veliko finančnih sredstev, predvsem bo za to potrebno veliko časa. Reaktorji v elektrarni še niso povsem zaustavljeni. Tepcu samostojno teh stroškov, vključno z odškodninami, ne bo uspelo pokriti in je za pomoč zaprosil vlado.

Praznina, ki bode v oči
Katastrofa je oslabila japonsko gospodarstvo in številna podjetja vodila v bankrot. Leto dni po največji naravni katastrofi v sodobni Japonski lokalne skupnosti na prizadetih območjih počasi okrevajo. V oči bodejo praznine; izginile so celotne vasi, naselja, mesta. Po nekaterih okrajih se je prebivalstvo zmanjšalo za deset odstotkov. Zadnja zasilna zavetišča po šolskih telovadnicah so se zaprla, preživeli pa čakajo v začasnih kontejnerjih, ki so jih postavile oblasti. Vsi si želijo isto - čim prej v nov dom. Veliko ljudi je nezadovoljnih, ker menijo, da vlada z obnovo zamuja.