Zborovanje
Zborovanje "Za domovino" v Zagrebu je potekalo mirno. Foto: Reuters
Zagreb
Številni protestniki so odgovornost za razsodbo hrvaškim generalom v Haagu pripisali politikom, njihova ravnanja pa označili za izdajo. Foto: EPA
Zagreb
Po sodbi so se po vsej državi zbrali ljudje, ki so generalom izražali podporo, poslanci sabora pa so predčasno končali delo, da bi lahko spremljali dogajanje v Haagu. Foto: Reuters
Jadranka Kosor
Kosorjeva in predstavniki veteranskih združenj so se dogovorili, da ne bodo zapustili generalov Gotovine in Markača, saj se nista šla zasebne vojne. "Kot organizirana država in družba moramo biti enotni, modri in dostojanstveni brez delitev, da bi povrnili ponos in pravico hrvaškemu človeku in branilcu," je povedal svetovalec Kosorjeve, upokojeni general Damir Krstičević. Foto: EPA
Zagreb
Gotovina in Markač sta glede na razsodbo sodišča kriva izgona, deportacije, ropa, uničevanja, umorov, nečloveških dejanj in okrutnega ravnanja, oproščena pa sta bila nasilnega preseljevanja ljudi. Foto: Reuters
Protesti v Zagrebu

Osrednji protest v podporo generaloma, ki so ga poimenovali Za domovino, se je začel ob 12.00 na Trgu bana Jelačića. Organizirala sta ga gibanje Hrast in politično gibanje Akcija za boljšo Hrvaško, na njem pa so se zbrali predvsem vojni veterani ter privrženci obsojenih generalov, čeprav je Ante Gotovina v preteklih dneh poudaril, da tega ne želi. Zaradi zborovanj je Markov trg pod policijsko zaporo.

Organizatorji protestov so sporočili, da se je zbralo več kot 50.000 protestnikov, policija pa zagotavlja, da jih ni bilo več kot 10.000. V Zagreb so prišli z vseh delov Hrvaške, zbrali pa so se, da bi izrazili nezadovoljstvo nad petkovo odločitvijo haaškega sodišča, ki je generala Anteja Gotovino obsodilo na 24 let zaporne kazni, generala Mladena Markača pa na 18 let, ker sta med operacijo in po operaciji Nevihta leta 1995 sodelovala v skupnem zločinskem dejanju za izgon srbskega prebivalstva z okupiranih območij Hrvaške.

"Zoperstavili smo se protipravni sodbi"
Na odru se je zvrstilo več govornikov, med drugim nekdanji predsedniški kandidat Josip Jurčević, ki je dejal, da haaško sodišče nima pravice soditi državam, ampak le posameznikom, petkova sodba pa je bila predvsem sodba hrvaški državi in njeni vojni obrambi. Dodal je, da se imajo zato pravico zoperstaviti protipravni in nemoralni sodbi.

Na zborovanju v Splitu se je zgodil incident, saj je neki mladenič napadel splitskega župana Željka Keruma. Ko je Kerum stal na odru, se mu je približal fant, mu nekaj rekel in ga nato udaril. Kerum mu ni ostal dolžan in se začel prerivati z njim.

"Krivci niso v Haagu"
Govorila sta tudi škof iz Gospića Mile Bogović in predstavnik Združenja vojnih veteranov med letoma 1990 in 1996 Mario Maks Slavičak, ki je kot glavne krivce za haaško razsodbo naštel Mesića, Pusićevo, Sanaderja ter tudi trenutnega predsednika Josipovića. Slavičak je še dejal, največji krivci niso v Haagu ali Londonu, ampak precej bližje, na Pantovčaku in Markovem trgu. "Med nami so od prvega dne ustanovitve te države," je dodal. Množica je ves čas vzklikala gesli "Izdaja, izdaja!" in "V boj!". Na odru se je pojavil tudi razvpiti pevec Marko Perković Thompson.

Ivan Pandža Orkan, upokojeni polkovnik hrvaške vojske, je dejal: "Pozdravljam Gotovino, Markača in druge generale. Zahtevamo sojenje Mesiću! Kako se imenuje tisti, ki je kradel po Hrvaški in nato pobegnil? Takim kriminalcem veterani ne oproščajo. V vladi sedijo gospodje, ki so na oblast prišli brez volitev in nasledili tega kriminalca." Nato je na oder prišel vukovarski veteran Mladen Leovac, ki je čustveno dejal: "Obsodili so mojega generala Markača, naj sodijo še meni!"

Protestnikov ni pregnalo niti deževno in hladno vreme. Na trgu so se vihrale številne hrvaške zastave, pa tudi zastave proti Evropski uniji. Nekateri pa so skupaj povezali hrvaško in ameriško zastavo ter nanju napisali "Skupaj 1995".

"Prekiniti pogovore z Unijo"
Nekdanji Markačev pomočnik Željko Sačić, ki je ocenil, da je na trgu okoli 50.000 ljudi, pa je prebral zahteve, ki jih je množica z glasnim pritrjevanjem sprejela. Te so: sestanek z veleposlanikom ZDA, saj so tudi ZDA sodelovale v operaciji Nevihta, obvestiti Nato in od njega zahtevati, da vrne vse hrvaške vojake, plebiscit in referendum, ustavitev pogovorov z Evropsko unijo ter prepoved predsedniku Josipoviću kakršnih koli pogovorov s srbskim predsednikom Tadićem.

Raztrgali zastavo EU-ja
Protestniki so z droga vzeli zastavo Evropske unije in jo začeli trgati ter jo teptati, v bližino pa niso pustili niti fotografom, ki so incident želeli posneti. Zastavo je nato vzel eden izmed protestnikov in dejal, da bo to "spomin, ki bo nekoč zelo veliko vreden". V množici so se pojavljale tudi črne zastave z napisom "Za dom spremni".

Del protestnikov se je ločil od množice in odšel proti katedrali. Ob 14.30 so bile demonstracije s Thompsonovo himno Hrvaški "Lipa li si" uradno končane. Kmalu zatem sta se spopadli dve skupini protestnikov, a so se razmere umirile brez posredovanja policistov. Večina ljudi je odšla proti domu, nekateri pa so se namenili proti sedežu HDZ-ja.

Kosorjeva in veterani bi ovrgli obtožbo
Vlada Jadranke Kosor se je v Zagrebu sešla s predstavniki 48 hrvaških veteranskih združenj, kjer so se dogovorili za sodelovanje v pritožbenem procesu obsojenih generalov. Kosorjeva je na skupni novinarski konferenci po triurnem sestanku, ki se ga je udeležil tudi oproščeni general Ivan Čermak, dejala, da morajo kljub čustvom ostati zbrani in na pomoč poklicati najboljše pravne strokovnjake.

Dogovorili so se, da si bodo vsi skupaj prizadevali, da najdejo kar najboljše pravne argumente, da bi v pritožbenem postopku ovrgli razsodbo haaškega sodišča. Kosorjeva je pri tem zagotovila vso pomoč hrvaške vlade in napovedala, da se bo vlada vključila v proces kot "prijatelj sodišča" ter napovedala diplomatsko aktivnost proti razsodbi haaškega sodišča.

Hrvaška premierka je ob tem izrazila tudi zadovoljstvo, da so predstavniki veteranskih združenj izrekli podporo vladi za končanje pogajanj Hrvaške za vstop v EU. "V trenutku, ko preučujemo, kaj vse se je zgodilo, je izjemno pomembno slišati, da hrvaški branilci menijo, da ni alternative, kot da Hrvaška zaključi pogajanja in postane 28. članica Evropske unije," je dejala.

Eksplozija narodnega nezadovoljstva
Skrajno desne veteranske organizacije so sporočile, da niso pričakovale oprostilnih sodb za generale, ki jih imajo številni Hrvati za heroje, ne pa za zločince, po prebranih sodbah pa so dejali, da napovedujejo "eksplozijo narodnega nezadovoljstva".

Kljub temu so pozvali k mirnemu zborovanju, saj je pobudnik zborovanja Željko Sačić rekel, da na trgu niso dobrodošli tisti, ki želijo povzročati nerede, saj želijo veterani le izraziti svoje nezadovoljstvo. Veterani so trenutno politično oblast označili za izdajalsko in uslužno.

Hrvati so na ulice odšli tudi v drugih mestih, med drugim v Osijeku, Reki, Splitu in v rojstnem mestu Gotovine, v Pakoštanah. Medtem ko so bili v Zagrebu protesti precej mirni, pa so o nasilju poročali z nekaterih območij v okolici Dubrovnika in Zadra. Nemirno je bilo tudi v Pakoštanah, a incidenti niso resnejši.

Čermak: Vsi smo bili šokirani
Spomnimo, haaško sodišče je v petek generala Anteja Gotovino zaradi zločinov nad srbskimi civilisti obsodilo na 24 let zapora, Mladena Markača na 18 let, za Ivana Čermaka pa je sodišče odločilo, da je nedolžen, zvečer pa je že priletel na zagrebško letališče, na katerem ga je sprejela premierka Jadranka Kosor. Čermak je ob vrnitvi v domovino povedal, da so bili vsi trije šokirani, ko je sodnik Alphons Orie prebral sodbo. Meni, da je sodba krivična, zato je obljubil, da bo še naprej pomagal obsojenima generaloma.

Osupel tudi politični vrh
Številni Hrvati so neposredni prenos sodbe spremljali v živo, okoli dva tisoč se jih je zbralo tudi na Tgru bana Jelačića. Na sodbo so se odzvali zelo čustveno, s kletvicami, žvižgi in jokom. Po izreku razsodbe so razvili transparent, na katerem je pisalo: "Hrvaški izdajalci - Mesić, Sanader, Pusić, Josipović, Kosor, Šeks, Bajić, Račan." Po koncu shoda se je nekaj udeležencev odpravilo na pohod po mestu, pri čemer so vzklikali gesla proti Evropski uniji.

Razočaranja in pretresenosti ni mogel skriti niti politični vrh. Kosorjeva je poudarila, da je za vlado presoja haaškega sodišča, da je bilo nekdanje hrvaško državno vodstvo del združenega zločinskega dejanja, nesprejemljiva, in dodala, da bo vlada storila vse, da bo sodbo na drugostopenjskem svetu sodišča spremenila.

Protesti v Zagrebu