Posledice jedrske nesreče še vedno niso popolnoma odpravljene. Foto: EPA
Posledice jedrske nesreče še vedno niso popolnoma odpravljene. Foto: EPA
Ob tretji obletnici katastrofe so se v Tokiu ponovno zbrali protestniki, ki so zahtevali, naj se Japonska odpove jedrski energiji. Foto: EPA

V času najhujše jedrske nesreče v zadnje četrt stoletja 11. marca 2011 je v Fukušimi živelo 375.000 otrok. Zdravniki so jih do zdaj testirali 254.000 in prejšnji mesec se je število primerov raka na ščitnici med mlajšimi od 18 let povzpelo na 75 (septembra je bilo takih primerov 59). Japonski medicinski strokovnjaki sicer zavračajo povezavo z jedrsko nesrečo, a priznavajo, da izsledki terjajo dodatne analize.

Kot poroča Guardian, številke so vznemirljive. Na Japonskem za rakom na ščitnici zbolita eden do dva otroka, stara od 10 do 14 let, na milijon. To je precej manj kot v Fukušimi, čeprav so tam zajeli starostno skupino do 18 let.

Žolčna razprava
V javnosti tako že poteka žolčna razprava o "resničnih" posledicah nesreče in posledičnega sevanja, številni pa vlečejo vzporednice z jedrsko katastrofo v Černobilu leta 1986. Ocene se sicer razlikujejo, a po podatkih ZN-ovega odbora za posledice jedrskega sevanja so do leta 2005 odkrili več kot 6.000 primerov raka na ščitnici med izpostavljenimi ukrajinskimi, ruskimi in beloruskimi otroki.

Ukrepi so bili tam skrajno pomanjkljivi, tako da ni nihče poskušal otrokom preprečiti pitja mleka ali uživanja nadzemeljske zelenjave, prek katerih so zaužili nevarne količine radioaktivnega joda 131, kar je eden glavnih razlogov za raka na ščitnici. Je pa res, da je bilo sevanje v Fukušimi precej manjše od tistega v Černobilu in da mnogi višji delež obolelih pripisujejo strožjemu testiranju.

Po drugi strani pa na japonske oblasti nenehno letijo očitki, da javnosti prikriva prave razsežnosti katastrofe.

Ponoven zagon reaktorjev
Vlada premiera Šinzoja Abeja sicer tri leta po uničujočem potresu in cunamiju, ki sta uničila jedrsko elektrarno v Fukušimi, še vedno vztraja pri ponovnem zagonu jedrskih reaktorjev v državi. A ob tem zagotavlja, da bodo ponovno zagnali le reaktorje, ki ustrezajo novim in strožjim varnostnim standardom in katerih delovanju ne bo nasprotovala lokalna skupnost.

Japonsko je 11. marca 2011 stresel potres z magnitudo 9,0. Sledilo mu je še 593 popotresnih sunkov z magnitudo 5 ali več. Orjaški cunami je kopno dosegel 20 minut po potresu in prizadel več kot 1.300 kilometrov japonske tihomorske obale. Poplavil je več kot 400 kvadratnih kilometrov kopnega in segel do pet kilometrov v notranjost. Valovi so bili visoki do 15 metrov, smrtnih žrtev je bilo 18.000.

Potres in cunami sta povzročila najhujšo jedrsko nesrečo po nesreči v Černobilu. V elektrarni v Fukušimi, ki je bila s 4,7 gigavata moči ena največjih jedrskih elektrarn na Japonskem in po svetu, je prišlo do taljenja gorivnih palic. Po katastrofi se je Japonska odločila ustaviti vse svoje jedrske reaktorje.

Japonsko gospodarstvo je sicer odločno proti popolni opustitvi jedrske energije, saj država nima veliko drugih možnosti za zagotavljanje nemotene oskrbe z elektriko. Ponovnemu zagonu reaktorjev pa ostro nasprotujejo prebivalci krajev v neposredni bližini jedrskih elektrarn. Japonska ima 48 potencialno delujočih komercialnih jedrskih reaktorjev, ki so zdaj ustavljeni.