Matjašič mlade poziva k angažiranju v družbi, saj bodo le tako kaj prispevali k izboljšanju svojega položaja in položaja drugih. Foto: BoBo
Matjašič mlade poziva k angažiranju v družbi, saj bodo le tako kaj prispevali k izboljšanju svojega položaja in položaja drugih. Foto: BoBo

Moja osebna odločitev je bila, da se v celoti posvetim samo vodenju organizacije in dejansko gre za pozicijo, ki je v podobna delu kakšnega ministra ali komisarja.

Peter Matjašič
Matjašič je prepričan, da je Forum našel dobro ravnovesje med učinkovitostjo in hitrostjo na eni ter demokratičnostjo in vključenostjo na drugi strani. Foto: Osebni arhiv

Na splošno imajo mladi dandanes kot (na papirju) najbolje izobražena generacija v zgodovini več priložnosti biti mobilni in povezani tako v fizičnem kot virtualnem svetu, a obenem so zaradi posledic trenutne krize izpostavljeni realni nevarnosti, da postanejo t. i. 'izgubljena generacija'.

V nekaterih evropskih državah se mladinske organizacije financirajo iz redistribucije dobičkov igralništva (zlasti Finska, Danska, Norveška) ter posebnega sistema redistribucije prihodkov iz DDV-ja (primer Švedske).

Mladina
YFJ tesno sodeluje z Evropsko unijo glede programov in politik mladih, a se ozira tudi za regionalnimi povezavami. Foto: EPA

Od davnih časov so stari mladim vbijali v glavo, da so modrejši kot oni, in preden so mladi odkrili, kakšen nesmisel je bil to, so bili že sami stari in sleparija jim je bila v prid. (William Somerset Maugham)

Napis na spletni strani Mladinskega sveta Slovenije, članice YFJ-ja
Protest
Mladi so v več evropskih državah v zadnjem času odšli na ulice. Zahtevajo brezplačno šolstvo, službe in prenehanje varčevanja na njihov račun. Foto: EPA

O Evropskem mladinskem forumu (YFJ) povprečen Slovenec, kaj Slovenec, povprečen slovenski najstnik ali mladenič, verjetno le malo ve. Pa čeprav Forum združuje več kot 90 nacionalnih mladinskih svetov in mednarodnih nevladnih organizacij, kar pomeni, da je vanj vsaj posredno vključenih več kot deset milijonov mladih iz vse Evrope. Združenje želi biti glas mladih v Evropi, kjer so mladi obravnavani kot enakovredni državljani ter imajo spodbudo in podporo, da popolnoma uresničijo svoje potenciale kot državljani Sveta.

Mimogrede, koliko mlad pa sploh moraš biti, da si "uradno" mlad? Merila so različna, razpon je velik, vse tja od 16 pa do 35 let, pojasnjuje Matjašič, ki je bil v soboto v Mariboru še drugič zapored izvoljen za predsednika YFJ-ja.

Na čelu, kako učinkovite organizacije sploh je, kaj je treba storiti za izboljšanje položaja mladih v Evropi in kako trdno kot "insider" verjame institucijam v Bruslju, pa v spodnjem pogovoru.

Na Generalni skupščini YFJ-ja je sodelovalo okoli 200 predstavnikov, razpravljali ste o položaju in pravicah mladih, kakovosti neformalnega izobraževanja ... Lahko poveste bolj natančno in neposredno, kaj je namen generalne skupščine? Le razprava, ali ste sprejeli tudi kakšne sklepe, obveze, ki vodijo do dejanskih sprememb?
Generalna skupščina je trenutek, ko Evropski mladinski forum izbere novo vodstvo in potrdi nov delovni načrt za naslednji dve leti. To so zelo pomembne odločitve za našo organizacijo, ki bodo vplivale na to, kako bomo delovali in na katerih področjih zastopali interese mladih in mladinskih organizacij v Evropi. Odločitve, ki smo jih sprejeli ta konec tedna v Mariboru, nam bodo pomagale pri zagovarjanju in zastopanju pomembnih stališč na prihajajočih volitvah v Evropski parlament leta 2014 ter delu na področju prepoznavanja pravic mladih v Evropi in svetu. Morda rezultati tega dela, razen izvolitve novega vodstva, ne bodo vidni takoj, a dolgoročno vsekakor prispevajo k spremembam v evropski mladinski politiki.

Ko človek bere naloge in cilje Evropskega mladinskega foruma, dobi vtis, da gre za Evropsko unijo v malem oz. mladem, ko je z razpravami, pogovori in sestanki zagotovljena demokratičnost in vključenost različnih mnenj, trpita pa učinkovitost in hitrost. Je ta vtis napačen?
V prvi vrsti gre za Evropo v malem, kajti naše organizacije članice niso le iz držav članic Evropske unije, temveč iz vseh članic Sveta Evropa. Tako v našo družino sodijo tudi nacionalni mladinski sveti iz Azerbajdžana, Armenije in Gruzije s Kavkaza, prav tako kot iz Belorusije, Moldavije, Rusije in Ukrajine iz Vzhodne Evrope ter na druge strani celine iz Islandije, Norveške itd. Dejansko geografsko pokrivano celotno Evropo. Res je, da zelo veliko pozornosti v naši organizaciji, ki združuje mednarodne mladinske organizacije in nacionalne mladinske svete, posvečeno temu, da vsem članicam omogočimo enake priložnosti sodelovanje in vsaka ima – ne glede na velikost – en glas. Evropski mladinski forum (YFJ) vodi izvršno telo, t. i. YFJ Board, enajstih prostovoljcev in/ali prostovoljk, ki se izvoli na Generalni skupščini vsaki dve leti in ima mandat, da sprejema politične odločitve in predstavlja organizacijo navzven. Vsake pol leta pa imamo statutarne sestanke, na katerih organizacije članice soodločajo o večjih političnih in organizacijskih vprašanjih. Vsakodnevno delo Foruma podpira sekretariat z več kot 25 polnozaposlenimi osebami v Bruslju. Prepričan sem, da imamo zelo dobro ravnovesje med učinkovitostjo in hitrostjo na eni ter demokratičnostjo in vključenostjo na drugi strani.

Geslo foruma je "For youth rights", torej "Za pravice mladih". Koliko pa (slovenska) mladina sploh pozna vaš in vaše delo, v zvezi s čim se najbolj obračajo na vas?
Treba je upoštevati dejstvo, da je Evropski mladinski forum najprej platforma mladinskih organizacij, ki se osredotoča na izdelavo mladinskih politik in zastopanja mnenj mladih v različnih odločevalskih procesih. Tako se ukvarjamo s pomembnimi vprašanji, ki zadevajo mlade, vendar pogosto na način in v procesih, ki so številnim mladim tuji ali nezanimivi. Zato se trudimo, da so naše organizacije članice tiste, ki promovirajo svoje in naše delo med mladimi, s katerimi so v neposrednem stiku. Ne morem dejati, da se kateri koli mladi neposredni obračajo na nas s konkretnimi problemi, saj jim mi sami ne moremo nuditi finančne pomoči ali podobno. Gre predvsem za dialog, prek katerega lahko mi prisluhnemo potrebam mladih v Evropi bodisi prek naših organizacij članic bodisi v neposrednem stiku ali s pomočjo inštrumentov, kot je strukturirani dialog.

Menim, da delo samega Foruma v Sloveniji ni dovolj poznano, kljub temu, da ima Slovenija na čelu te krovne evropske mladinske organizacije predsednika že tretji mandat zapored. A meni je pomembneje kot to, da mladi v Sloveniji vedo, da sem jaz na čelu YFJ-ja, to, da se sami angažirajo v družbi in z lastnim prostovoljnim udejstvovanjem prispevajo k izboljšanju svoje situacije in položaja vseh. Če to počnejo v sklopu mladinskih organizacij, s tem vede ali nevede prispevajo tudi k sooblikovanju mojega dela.

Med ključnimi partnerji YFJ-ja so Evropska unija, Svet Evrope in Združeni narodi. Kako komentirate katastrofalen položaj mladih v vse več zahodnih državah Unije, npr. Španiji, ko je brezposelnost med mladimi rekordno visoka? Je mladim torej spodletelo, da bi se njihov glas slišal, čigava krivda je to?
Stanje mladih v Evropi že dolgo ni bilo tako raznoliko in kompleksno kot danes. Slika položaja mladih v Grčiji in Španiji, kjer se soočajo z rekordno, več kot 50-odstotno brezposelnostjo, je katastrofalna, če temu dodamo še mlade v drugih državah, prizadetih od gospodarske in finančne krize, je situacija še toliko bolj pereča. Vendar stanja mladih ne določa le en dejavnik, temveč gre za kombinacijo številnih. Zlasti izobraževanje, njegova kakovost ter priznavanje neformalnega izobraževanja, ki se dogaja predvsem v okviru mladinskih organizacij in njihovih aktivnosti, ter izkušenj in znanj, pridobljenih s tovrstnim prostovoljnim udejstvovanjem, in prehod na trg delovne sile so ključnega pomena za avtonomen razvoj mladih.

Na splošno imajo mladi dandanes kot (na papirju) najbolje izobražena generacija v zgodovini več priložnosti biti mobilni in povezani tako v fizičnem kot virtualnem svetu, a obenem so zaradi posledic trenutne krize izpostavljeni realni nevarnosti, da postanejo t. i. “izgubljena generacija”. Problem pa ni v tem, da glas mladih ne bi bil slišan, problem je v tem, da ni bil upoštevan. In to je pomembna razlika. Mladi in njihovi predstavniki se že dolgo časa trudimo, da s trdim delom dokažemo, da mladi nismo del problema, temveč del rešitve. Da nismo le prihodnost, na kateri svet stoji, temveč sedanjost, ki ima specifične potrebe in se sooča s specifičnimi težavami, na katere imamo tudi sami predloge za specifične rešitve. V času zdajšnje krize smo zlasti v Grčiji in Španiji priča drastičnim varčevalnim ukrepom, ki še bolj pritiskajo mlade na rob družbe, namesto da bi ravno tukaj naredili miselni preskok in začeli investirati v mlade. Več masla in manj topov, prosim!

Vi ste na čelu organizacije od leta 2011, nedavno ste bili izvoljeni za nov dveletni mandat. Kateri pa so največji dosežki vašega mandata, kaj ste spremenili?
Najbolj sem ponosen na to, da mi je uspelo delo Foruma bolje približati našim organizacijam članicam s pomočjo neposrednejše komunacije in uvedbo mesečnih poročil dela, objavljenih na spletu, ter poglobiti sodelovanje z evropskimi institucijami in našimi partnerji v Afriki, Latinski Ameriki in Aziji. V mojem prvem mandatu smo izvedli zelo pomemben, dolg in inkluziven proces določanja novih strateških prednostnih nalog Foruma za obdobje 2013-2018, ki ne vključuje le političnih ciljev, povezanih z mladinsko participacijo, močnimi mladinskimi organizacijami in avtonomijo in vključenostjo mladih, temveč tudi strateške pristope in načine dela, kot so opolnomočenje organizacij članic, izoblikovanje mladinskih politik na osnovi pravic mladih ter vplivanja na politično agendo mladinske politike v Evropi. Razen tega sem ponosen na delo, ki smo ga opravili do zdaj v pogajanjih za prihodnje EU-programe za izobraževanje, mladino in šport z vztrajanjem pri programih, prijaznih do mladih, pri nadaljevanju dobrih praks iz programa Mladi v akciji, pri zadostnem proračunu za mlade in zagotovitvi sredstev za mladinske organizacije in mladinske projekte v ločenem mladinskem poglavju v primerjavi s predlogom Komisije, ki je predlagala popolno združitev vseh obstoječih programov.

O koliko stari mladini govorimo - oziroma ali je glavno merilo za sodelovanje v mladinskih organizacijah sploh starost?
Definicije starostne skupine mladih so zelo raznolike in za zdaj ne obstaja soglasja o tem niti znotraj EU-ja. Glavno merilo sodelovanja ni starost, ta je za nas pomembna samo, ko gre za vprašanje, kdo je lahko predstavnik mladih in govori v njihovem imenu. Pomembno nam je namreč, da delamo ne le za mlade, temveč z mladimi. Na evropski ravni kot organizirano mladino in predstavnike mladih štejemo vse od 16. do 35. leta. V našem statutu je zapisano, da oseba, ki predstavlja Evropski mladinski forum, ne sme imeti več kot 35 let v času svojega mandata. Trenutno imamo v izvršnem odboru predstavnike v starostnem razponu od 20 do 33 let. V Sloveniji je ta starostna skupina od 15. do 29. leta.

Kdo financira delovanje množice mladinskih organizacij po Evropi, tudi slovenske?
V primeru Evropskega mladinskega foruma gre za financiranje iz programa Mladi v akciji Evropske unije, Evropske mladinske fundacije Sveta Evrope ter prispevkov organizacij članic. V nekaterih evropskih državah se mladinske organizacije financirajo iz redistribucije dobičkov igralništva (zlasti Finska, Danska, Norveška) ter posebnega sistema redistribucije prihodkov iz DDV-ja (primer Švedske). Mladinski svet Slovenije se financira iz proračuna Urada Republike Slovenije za mladino (URSM), prispevkov organizacij članic in številnih projektov.

Ste prostovoljec ali ste za svoje delo plačani? Koliko časa vam vzame vodenje takšne organizacije?
Sem prostovoljec, ki prejme do 10.000 evrov na leto kot nadomestilo za moje delo in povrnitev stroškov potovanja, bivanja in hrane, kadar sem na misiji za YFJ. Moja osebna odločitev je bila, da se v celoti posvetim samo temu in dejansko gre za pozicijo, ki je v podobna delu kakšnega ministra ali komisarja. Vključuje namreč dnevno obdelavo povprečno sto elektronskih sporočil, nešteta potovanja in konference, vendar je hkrati enkratna priložnost za osebno rast in nabiranje poslovnih in prijateljskih stikov.

Ste tudi član Mladih evropskih federalistov. Kje se vidite čez, recimo, pet, deset let? V eni izmed bruseljskih institucij?
Pred desetimi leti sem med študijem mednarodnih odnosov na vprašanje, kaj bom postal, ko bom “velik”, odgovarjal, da bom generalni sekretar Združenih narodov, zdaj pa bi rekel, da bom zunanji minister EU-ja, saj se kot federalist zavzemam za ustanovitev tovrstne funkcije. Čez pet let bom morda res dejavno vključen v delo katere izmed evropskih institucij, saj že zdaj prebivam v Bruslju in si počasi tam ustvarjam dom. A svet je velik in nikoli in ne veš, kam te zanesejo poti. Vedno sem odprt za nove priložnosti.

Moja osebna odločitev je bila, da se v celoti posvetim samo vodenju organizacije in dejansko gre za pozicijo, ki je v podobna delu kakšnega ministra ali komisarja.

Na splošno imajo mladi dandanes kot (na papirju) najbolje izobražena generacija v zgodovini več priložnosti biti mobilni in povezani tako v fizičnem kot virtualnem svetu, a obenem so zaradi posledic trenutne krize izpostavljeni realni nevarnosti, da postanejo t. i. 'izgubljena generacija'.

V nekaterih evropskih državah se mladinske organizacije financirajo iz redistribucije dobičkov igralništva (zlasti Finska, Danska, Norveška) ter posebnega sistema redistribucije prihodkov iz DDV-ja (primer Švedske).

Od davnih časov so stari mladim vbijali v glavo, da so modrejši kot oni, in preden so mladi odkrili, kakšen nesmisel je bil to, so bili že sami stari in sleparija jim je bila v prid. (William Somerset Maugham)

Napis na spletni strani Mladinskega sveta Slovenije, članice YFJ-ja