Šešelj se je v Srbijo znova vrnil 12. novembra. Foto: EPA
Šešelj se je v Srbijo znova vrnil 12. novembra. Foto: EPA
Šešljevi privrženci
Šešlja so v Beogradu pričakali njegovi privrženci. Foto: EPA

Kot je dejal Brammertz, je bil vodja srbskih radikalcev na začasno prostost izpuščen iz humanitarnih razlogov zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, pri čemer so mu postavili minimalne pogoje, da ne vpliva na priče ali žrtve.

Po besedah haaškega tožilca se je nato izkazalo, da je Šešelj zlorabil zaupanje sodišča, saj je nemudoma ob prihodu v domovino zatrdil, da se v Haag ne bo več vrnil prostovoljno in grozil ljudem, ki sodelujejo z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

"Očitno je, da je bilo zaupanje razpravnega senata v Šešljevo obnašanje brez podlage. Izrecno je izjavil, da se ne bo vrnil na sodišče. Zagrozil je ljudem, ki sodelujejo s sodiščem. Jasno je pokazal, da njegovo zdravstveno stanje ni ovira za nesprejemljive javne izjave, ki so hujskaške in žaljive do skupnosti žrtev. Prav tako je dal izjave, ki postavljajo pod vprašaj oceno razpravnega senata o resnosti njegovega zdravstvenega stanja," je v zahtevi zapisalo tožilstvo.

Haaško tožilstvo je zato od sodišča zahtevalo preklic odloka o začasni izpustitvi in takojšnjo vrnitev v haaški pripor, šele nato pa bi se razpravljalo o njegovem zdravstvenem stanju in pogojih za morebitno začasno izpustitev na prostost.

Šešelj je v preteklih dneh dejal, da se prostovoljno v Haag ne bo vračal, ampak ga bodo morali tja privesti na silo. Na očitke o kršitvi pogojev izpusta je odvrnil, da mu Haag ni postavil nobenih pogojev.

Po vrnitvi v Beograd je Šešelj razburil hrvaško javnost z izjavami, da bodo nekoč uresničili idejo o Veliki Srbiji v škodo velikega dela hrvaškega ozemlja. Posebej pa je odmevala njegova "čestitka" srbskim četnikom za zasedbo Vukovarja ravno na dan, ko se je Hrvaška spominjala žrtev vojnih zločinov v tem hrvaškem mestu ob Donavi.

Resolucija Evropskega parlamenta
Prejšnji četrtek je Evropski parlament sprejel resolucijo, s katero so obsodili tako izpustitev Šešlja kot njegove poznejše izjave. Evropski poslanci so pozvali Haag k ponovni preučitvi pogojev izpustitve.

Z resolucijo so tudi pozvali srbske politike k javni obsodbi Šešljevega "sovražnega govora in vojne retorike" ter izrazili zaskrbljenost "zaradi odsotnosti ustreznega političnega odziva in zakonskega odgovora srbskih oblasti na Šešljevo ravnanje, ki spodkopava zaupanje žrtev v sodni postopek".

Srbski premier Aleksandar Vučić je glede resolucije dejal, da je ta žaljiva in vznemirjujoča za Srbijo, hkrati pa veliko razočaranje. Krivdo je prevalil na Haag, ki se je sam odločil za izpustitev Šešlja brez kakršnega koli posvetovanja z Beogradom.

Haaško tožilstvo zahteva Šešlja nazaj
Haaško tožilstvo zahteva Šešlja nazaj