Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 2 glasov
Ocenite to novico!
Po uničujočem potresu je na tisoče Haitijcev prisiljenih živeti v šotorskih naseljih. Ker se tam nabirajo človeški odpadki, se oblasti bojijo izbruha hudih nalezljivih bolezni.
Haitijske zdravstvene oblasti opozarjajo, da zaradi vse večjih količin človeških odpadkov v zasilnih šotorskih naseljih nastajajo idealne razmere za izbruh smrtonosnih bolezni, med njimi tudi kolere, ki bi še oslabile že tako komaj delujoči zdravstveni sistem na otoku. Zdravniki že poročajo o manjših izbruhih bolezni, kot so tifus in črevesne bolezni, ki so jih ljudje dobili z uživanjem okužene vode in hrane.
"Ustvarja se idealno okolje za širjenje črevesnih bolezni v državi, kjer kanalizacija ne deluje in kjer se je zdravstveni sistem popolnoma porušil," je povedal eden izmed zdravnikov, ki pomagajo Haitijcem v šotorskih naseljih. Težave s človeškimi odpadki se širijo po številnih predelih prestolnice Port-au-Prince, otroci v naseljih, kjer nimajo latrin in prenosnih stranišč, pa se igrajo med odpadki. Dež, ki je začel padati ta teden, je odpadke še razširil in zalil nekaj latrin ter tako nakazal, da se bodo razmere zdaj, ko se približuje deževno obdobje, še poslabšale.
"Prašiči na Haitiju živijo veliko boljše življenje kot mi," je povedala 28-letna Haitijka Dora Nadege, ko se je iz globeli, ki jo uporabljajo kot stranišče, vrnila k svojemu šotoru. "Ko bo začelo deževati, bomo lahko srečni, če se ne bomo utopili v lastnih iztrebkih," je še dodala Nadegejeva, sicer mati štirih otrok.
Človeški odpadki predstavljajo vse večjo težavo
Pripadniki človekoljubnih organizacij se trudijo, da bi rešili pereč problem, in so tako razdelili že 10.000 latrin in prenosnih stranišč ter pognali na desetine tovornjakov, ki praznijo "stranišča". "To je le kaplja v morje od vsega, kar je resnično potrebno, da bi ljudem na Haitiju znova zagotovili normalno življenje," je povedala Jessica Barry, tiskovna predstavnica Rdečega križa. "Lahko imamo 100.000 latrin, a pravo vprašanje je, kako bomo odstranili iztrebke," je še dodala.
Po potresu je brez strehe nad glavo ostalo več kot 700.000 ljudi, na Haitiju, kjer sicer prebiva deset milijonov ljudi, pa nimajo niti ene naprave za čiščenje odplak. Tovornjaki tako iztrebke iz šotorskih naselij preprosto odpeljejo le na obrobje mesta, kjer se ti le kopičijo in mešajo z medicinskimi odpadki ter smetmi in tako širijo smrad po vsem mestu.
Človeški odpadki so bili velika težava za Haiti že pred potresom, zato so zaradi odsotnosti naprav za čiščenje odpadkov in odplak številne družine zaposlovale nočne čistilce latrin, v kreolščini imenovane "bayakou", ki so iztrebke iz latrin čistili s svojimi lastnimi rokami, nato pa so jih v kartonih prepeljali na odlagališča.
Kako pomagati ljudem, ki so ostali brez vsega
Trenutna težava z odpadki pa je le del politično občutljive razprave o tem, kaj storiti z ljudmi, ki so v potresu ostali brez vsega. Šotorska naselja ali naselja z lesenimi barakami vsekakor niso učinkovit odgovor. "Zavedati se moramo, da težav čistoče in človeških odpadkov ne bomo rešili s trenutno stukturo začasnih šotorskih naselij. Kar moramo storiti, je, da ljudi preselimo v mesta v bližini Port-au-Princea," je povedal uslužbenec enega izmed ameriških podjetij, ki pomaga Haitiju.
Brazilska nevladna organizacija Viva Rio se je znašla in začela v enem izmed osrednjih haitijskih slumov Kai Nou iztrebke predelovati v bioplin, ki ga lahko uporabljajo za kuhanje in elektriko. "Kriza, ki smo ji priča, je lahko velika razvojna in inovacijska prednost za Haiti, saj iz trenutnega obupa lahko najdemo izhod," je povedal vodja projekta Volmir Fachini in dodal: "Rešitev, kaj narediti s človeškimi odpadki, je na dosegu roke."
Bolezni bo vse več in vse resnejše bodo
Kljub upanju pa zdravniki opozarjajo na nevarnost bolezni, ki bi lahko zasenčile vse projekte. Ameriški znanstvenik Robert Redfield je opozoril na podoben primer, ki se je leta 1994 zgodil v begunskih taboriščih v Kongu, ko je tam izbruhnila kolera. "Pravi krivci za izbruh bolezni bodo zdaj muhe, ki prenašajo iztrebke iz enega konca naselja na drugega," je opozoril Redfield, ki je tudi sam prejšnji mesec zbolel za salmonelo. "To pomeni, da lahko paziš, kaj ješ in piješ, pa vseeno zboliš," je še povedal Redfield in dodal, da se s prihajajočim deževnim obdobjem povečuje tudi nevarnost širjenja malarije in tropske mrzlice.
IZVOLI LOPATO POČISTI IN UTIHNI
in čistili sami za seboj ne pa se samo čaka,da bodo drugi
vse za njih naredili! Kaj pa njihova oblast ali se ne vejo organizirati!
Sramota celemu svetu so sami prebivalci Haitija.
Kultivirani in cilizirani ljudje bi skopali septične jame, čeznje položili deske ali debla, jih ogradili in bi imeli mesto za opravljanje potreb. Ker pa niso takšni, opravljajo potrebo vsepovsod. To je sramota.
sramota!
Cunami rasizma je črni madež za vse demokracije sveta. Kdo bo odgovarjal za kriminalno početje Zahodnih držav?????????