"Ostali bomo v Siriji kljub dogovoru v Idlibu. Naša navzočnost je povezana s potrebno in privoljenjem sirskega vodstva. Zatišje na bojiščih in manjše število groženj bo seveda vplivalo na število Hezbolahovih borcev," je v televizijskem nagovoru libanonskemu šiitskemu gibanju oznanil generalni sekretar Nasrala. "Nihče nas ne more prisiliti k umiku iz Sirije. Ostali bomo tam do preklica," je še poudaril ustanovni član in vodja Hezbolaha že vse od leta 1992.

Prvi tuji zaveznik Asada
Hezbolah, močna šiitska milica iz Libanona, je najstarejša, najtesnejša in na bojiščih najbolj prisotna zaveznica režima Bašarja Al Asada, ki mu je z neposrednim prihodom na bojišča tudi rešila razpadajoče fronte v začetku 2013. Simbolično in dejansko se je počasni preobrat v sirski državljanski vojni začel z uspešno Hezbolahovo ofenzivo na mejno mesto Kusajr. Pozneje je Hezbolah uradno priznal vpletenost v krvavo vojno, pri čemer so s svetovalci pomagali vladni strani že vse od začetka bojev poleti 2011.

Trn v peti Izraela
V šestih letih bojev v Siriji je bilo ubitih okoli 1.500 pripadnikov Hezbolaha iz Libanona. Pri številnih ofenzivah in operacijah za povrnitev izgubljenih ozemelj je Hezbolah s svojo izurjenostjo in oborožitvijo odigral ključno vlogo, da se je Bašar Al Asad obdržal in povsem zasukal potek državljanske vojne, pri tem pa pridobil še neposredno podporo Irana in Rusije. Hezbolahove enote v Siriji so sicer redno tarča letalskih napadov Izraela, kar je v torek tudi pripeljalo do incidenta, kjer je sirska protiletalska obramba pomotoma sestrelila rusko vohunsko letalo s 15 člani posadke.

Mesec dni za uveljavitev dogovora
"Razplet diplomatskih prizadevanj je dober in razumen, a vse je odvisno od nadaljnjega izida," je Nasrala opisal dogovor kot korak k politični rešitvi za sedemletno vojno, ki je popolnoma razdejal Sirijo, razselil več kot polovico prebivalstva, več milijonov je zapustilo državo, ubitih pa je bilo po neuradnih podatkih okoli pol milijona ljudi.

V ponedeljek sta Rusija in Turčija uradno sklenili dogovor o vzpostavitvi linije razmejitve in uvedbe več kilometrov širokega tamponskega območja brez težke oborožitve, kar naj bi uveljavili do 15. oktobra. Sirski režim se je z zaveznicami odkrito pripravljal na ofenzivo na Idlib, zadnjo uporniško trdnjavo, kjer naj bi živelo okoli 3 milijone ljudi, kar bi lahko sprožilo nov begunski val in humanitarno katastrofo.