Holland meni, da je za končanje sirske krize potrebna politična rešitev, vendar pa Bašar Al Asad ni del te rešitve. Foto:
Holland meni, da je za končanje sirske krize potrebna politična rešitev, vendar pa Bašar Al Asad ni del te rešitve. Foto:
false
Britanski premier David Cameron naj bi zmehčal svoja stališča glede prihodnje vloge sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Foto: Reuters
false
Nemška kanclerka Angela Merkel je v četrtek dejala, da bi moral biti sirski predsednik Al Asad vključen v mirovna pogajanja. Foto: Reuters
false
V vrste Islamske države in preostalih džihadističnih skupin v Siriji in Iraku naj bi se prišlo bojevat kar okoli 30.000 ljudi iz tujine. Foto: Reuters
false
Tudi Francija je začela izvajati zračne napade znotraj Sirije, sicer brez mandata Varnostnega sveta Združenih narodov. Foto: EPA

"Naša država potrjuje svojo odločenost, da se bori proti teroristični grožnji, ki jo predstavlja IS. Napadli bomo vsakič, ko bo ogrožena naša varnost," so sporočili z urada francoskega predsednika Francoisa Hollanda, poroča Reuters.

Francija je do zdaj sodelovala le v napadih na IS znotraj Iraka, septembra pa je začela z izvidnimi preleti Sirije, s čimer je pridobivala informacije o položaju IS-ja. Ta teden je Francija napovedala t. i. samoobrambne napade na tarče Islamske države v Siriji, poroča rt.com.

BBC poroča, da v kratki izjavi predsedniškega urada še piše, da je Francija napade koordinirala z regionalnimi partnerji. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je po poročanju rt.com dejal, da so napadi v Siriji upravičeni zaradi vrste islamističnih terorističnih napadov v Evropi.

459 civilnih žrtev napadov na položaje IS-ja
Rt.com še navaja podatek neprofitne organizacije Airwars, ki spremlja mednarodne zračne napade na IS. V napadih na domnevne tarče IS-ja je tako umrlo že najmanj 459 civilistov, sporoča organizacija Airwars, koalicija pod vodstvom ZDA pa je izvedla že več kot 5.800 zračnih napadov tako v Iraku kot v Siriji.

Tudi Velika Britanja mehkejše do Asada
Medtem bo britanski premier David Cameron na srečanju s svetovnimi voditelji v ZN-u pozval k novemu diplomatskemu poskusu reševanja sirske vojne. Cameron naj bi opustil svoje nasprotovanje temu, da bi tudi sirski predsednik Bašar Al Asad igral vlogo v kakršni koli prehodni vladi, ohranil pa naj bi zahtevo, da mora Asad odstopiti in tako omogočiti spravo.

BBC navaja enega višjih britanskih predstavnikov, ki je dejal, da je stališče Velike Britanije, da sta "tako Islamska država kot Asad sovražnika sirskega ljudstva". Stališče britanskega premierja pa je jasno, je dejal neimenovani britanski predstavnik. Na koncu bo za gradnjo miroljubne in vključujoče Sirije potreben drug voditelj, je dejal.

Rusija je medtem okrepila vojaško prisotnost v Siriji, kar so predstavniki Velike Britanije označili za zapletanje trenutnih razmer, poroča BBC. Ne glede na to, pa iz Velike Britanije prihaja priznanje, da bo za dosego diplomatske rešitve potrebno sodelovanje z Moskvo.

Cameron naj bi svetovne voditelje pozval k večji pomoči za milijone beguncev, ki so na Bližnjem vzhodu. Spomnimo, julija je britanski premier nezakonite prebežnike posvaril, da jih bodo odstranili iz Velike Britanije. Izjavo Camerona o prebežnikih je britanska humanitarna organizacija za begunce Refugee Council takrat označila za "grozen in nečloveški jezik za svetovnega voditelja".

Različna evropska mnenja glede Asada
Glede vloge Asada v reševanju sirske krize torej prihaja do premikov v evropski politiki, a nesoglasja ostajajo. Nemška kanclerka Angela Merkel je v četrtek dejala, da bi moral biti sirski predsednik vključen v mirovna pogajanja, francoski zunanji minister Fabius pa meni, da Asad v prihodnosti Sirije ne bi smel igrati vloge. Fabius je pozval k enotni evropski strategiji proti takšni vpletenosti Asada.

Ameriški zunanji minister John Kerry je dejal, da upa na politično rešitev za sirsko krizo. Na 70. obletnici Generalne skupščine ZN-a v New Yorku bosta sicer tudi ameriški in ruski predsednik Barack Obama in Vladimir Putin.

Skoraj 30.000 tujih borcev v Siriji in Iraku?
Kot ocenjujejo ameriške obveščevalne službe, je od leta 2011 v Sirijo in Irak odšlo skoraj 30.000 tujih borcev. Številni od njih so se pridružili Islamski državi, je v soboto poročal ameriški časnik The New York Times.

To število tujih borcev naj bi zajemalo številne zahodnjake, domnevno tudi okoli 250 ameriških državljanov, in je okrog dvakrat večje od lanskih ameriških ocen, piše ameriški časnik, ki se sklicuje na neimenovane ameriške obveščevalne vire.

V torek naj bi sicer objavili poročilo ameriškega kongresa o tokovih tujih borcev v Sirijo in Irak, ki naj bi nakazovalo, da leto dni zračnih napadov pod vodstvom ZDA ni uspelo upočasniti novačenja v vrste džihadistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.