Srednjeameriška država se je po volitvah, ki so potekale 26. novembra, znašla v politični krizi, saj sta oba kandidata, Hernandez in njegov nasprotnik Salvador Nasralla, razglasila zmago. Zdajšnji predsednik Hernandez je nato zaradi nasilnih protestov in obtožb o volilnih prevarah privolil v ponovno štetje glasov, ki ga je zahtevalo opozicijsko Zavezništvo proti diktaturi. Po zaprtju volišč je tedaj nekaj časa kazalo na zmago Nasralle, a je nato volilna komisija večkrat preložila štetje in se pri tem sklicevala na težave z računalniki. Na koncu je sporočila, da je Hernandez prejel 43 odstotkov glasov, Nasralla pa slaba dva manj. Zaradi možnosti pritožb zatem ni razglasila zmagovalca.

V nedeljo le objavljeni izidi
Opozicija je nato sprva zahtevala pregled glasovnic s skoraj tretjine volišče, nato pa kar ponovno štetje glasov z vseh 18.000 volišč. Zadržke glede volilnega procesa zaradi "nepravilnosti" so izrazili tudi mednarodni opazovalci. Hernandez se je s tem strinjal in dejal, da lahko glasovnice preštejejo "enkrat, dvakrat ali trikrat". Zaradi dogajanja v državi, ko so protesti terjali tudi smrtne žrtve – po navedbah oblasti so umrli trije ljudje, po opozicijskih trditvah je bilo žrtev 20, po podatkih Amnesty International pa 14 – je razglasil izredne razmere in uvedel policijsko uro.

V nedeljo je volilna komisija po novem štetju glasovnic objavila izide. Nasralla je medtem ravno odpotoval v ZDA, kjer naj bi sogovornike seznanil z novembrskimi volilnimi prevarami vladajočih. Če izidi ne bi bili objavljeni do 26. decembra, bi morali volitve ponoviti v celoti. Honduraška ustava sicer prepoveduje dva zaporedna predsedniška mandata, a se je Hernandez pri ponovni kandidaturi skliceval na odločitev vrhovnega sodišča, ki je leta 2015 razsodilo v korist nekdanjemu predsedniku Rafaelu Callejasu, da so mu bile s prepovedjo ponovne kandidature kršene človekove pravice.