Iraške vladne sile so brez večjega odpora kurdskih pešmerg vstopile v Kirkuk. Foto: EPA
Iraške vladne sile so brez večjega odpora kurdskih pešmerg vstopile v Kirkuk. Foto: EPA
Iraška policija
Pripadniki iraške zvezne policije teptajo kurdsko zastavo, ki so jo sneli z zgradbe na jugu Kirkuka, v kateri so imele svoje oporišče pešmerge. Foto: EPA

Pripadniki iraške vojske so se na sedež guvernerstva pripeljali z oklepnimi vozili z letališča, ki so ga zasedli predtem. Poleg samega mesta je vladnim silam uspelo prevzeti nadzor tudi nad infrastrukturo v okolici Kirkuka: dvema mostovoma, dvema cestama in industrijsko cono na jugozahodu Kirkuka ter tudi nad obrati za plin, elektrarno, rafinerijo in policijsko postajo. Iraške sile so operacijo sprožile mesec dni po referendumu, na katerem so iraški Kurdi glasovali za neodvisnost. Vlada v Bagdadu in mednarodna skupnost referenduma ne priznata.

Al Abadi: Operacija nujna za enotnost države
Iraški premier Haider Al Abadi je v izjavi za javnost zapisal, da je operacija v Kirkuku nujna, "da se ohrani enotnost države, ki ji zaradi referenduma grozi delitev. Pozivamo državljane, da sodelujejo z našimi herojskimi oboroženimi silami, ki imajo navodila, da varujejo predvsem civiliste ter državne institucije."

Kurdska stran je operacijo označila za "neizzvan napad" in zatrdila, da bodo pešmerge še naprej branile Kurdistan, njegove ljudi in interese. V spopadih je bilo po navedbah kurdske strani ubitih najmanj deset kurdskih borcev, 27 je bilo ranjenih. Iz mesta medtem beži na tisoče civilistov, ki se bojijo stopnjevanja spopadov, čeprav naj bi se večina pešmerg že umaknila.

Kirkuk si "lastijo" Iračani in Kurdi
Z nafto bogat Kirkuk leži približno 100 kilometrov južno od Erbila, prestolnice iraškega Kurdistana, oziroma 250 kilometrov severno od iraške prestolnice Bagdada. Iraške sile so odločene znova prevzeti nadzor nad vojaškimi oporišči in naftnimi polji v Kirkuku, ki so jih zapustile v begu pred džihadisti Islamske države (IS) leta 2014, nato pa so jih prevzele kurdske pešmerge, ko jim je uspelo z območja pregnati IS. Kurdi naj bi predstavljali večinsko prebivalstvo v mestu, a v njem živi tudi precej Arabcev in Turkmencev.

Napetosti med kurdskimi oblastmi in vlado v Bagdadu so se zaostrile po nedavnem referendumu, na katerem so Kurdi z veliko večino glasovali za neodvisnost iraškega Kurdistana. Iraška vlada je referendum označila za nezakonit in uvedla ukrepe proti kurdskim oblastem.

Iraške sile Kurdom postavil ultimat
Iraške provladne sile so nato v petek začele operacijo za prevzem svojih vojaških položajev v Kirkuku in so kurdskim silam v soboto postavile ultimat, da se morajo do nedelje do ene ure zjutraj umakniti s položajev, ki so jih tam zavzele v bojih proti IS-ju v preteklih treh letih. Pešmerge položajev do izteka roka niso zapustile, nakar naj bi Bagdad rok preložil za 24 ur.

ZDA imajo vojaške svetovalce na obeh straneh in ameriški obrambni minister Jim Mattis je v petek dejal, da si prizadevajo za zmanjšanje napetosti. Kot je dejal, morajo ostati osredotočeni na boj proti IS-ju, ne pa da se obračajo drug proti drugemu.