Šimon Peres meni, da so si Palestinci za svoje trpljenje v veliki meri krivi kar sami s svojimi nerazumnimi potezami, začenši z zavrnitvijo razdelitvi Palestine leta 1948. Foto: EPA
Šimon Peres meni, da so si Palestinci za svoje trpljenje v veliki meri krivi kar sami s svojimi nerazumnimi potezami, začenši z zavrnitvijo razdelitvi Palestine leta 1948. Foto: EPA

Ne moremo nadaljevati metod zadnjih 20 let. To je bila potrata časa.

Generalni sekretar Arabske lige Nabil Al Arabi.
Širitev izraelskih naselbin na okupiranem ozemlju Zahodnega brega
V 121 uradnih in 102 nepriznanih naselbinah na Zahodnem bregu živi okoli 350 tisoč Judov, v Vzhodnem Jeruzalemu, ki ga Palestina zahteva zase, pa živi še 200 tisoč Judov. Foto: EPA

Težava z naselbinami se je začela konec 70. letih, ko so njihove številke močno narasle. Ko smo imeli sto, dvesto, tristo tisoč naseljencev.

Prizanje Šimona Peresa, da izraelska vlada že več kot 30 let ne zmore nadzirati rasti naselbin na okupiranem Zahodnem bregu.
Generalni sekretar Arabske lige Nabil Al Arabi in katarski zunanji minister Hamad bin Jasin
Arabske države so Abasu že obljubile 100 milijonov dolarjev finančne varnostne mreže, a je Al Arabi priznal, da države svojih obljub še niso pretvorile v dejanja. Foto: Reuters

V intervjuju za Al Jazeero je predsednika Izraela Šimona Peresa z mnenjem večine sveta, da so Palestinci žrtve, Izraelci pa nasilneži, izzval znani novinar David Frost.

Umik iz Gaze ni prinesel miru, temveč rakete
"Sami sebe delajo žrtve. Oni so žrtve lastnih nepotrebnih napak," je Frosta zavrnil Peres, ki je tudi predstavil izredno razočaranje svojih državljanov nad dogodki v Gazi. Izrael se je iz palestinske enklave ob Sredozemskem morju enostransko umaknil leta 2005, pri tem pa je preselil tudi naseljence na okupiranem ozemlju. A Izrael si s to potezo ni kupil miru, zaradi česar večina Izraelcev zavrača umik naseljencev z Zahodnega brega.

"Gaza je postala oporišče za streljanje na nas. Upali smo, da bo rešitev, zdaj pa je Gaza postala ovira," je bil jasen 89-letni Peres, ki se je v intervjuju razgovoril o naselitvi v tedaj še britanski Palestini, družinski tragediji med holokavstom v času 2. svetovne vojne na Poljskem in vzponu v izraelski vojski, kjer je imel eno ključnih vlog pri popolni vojaški zmagi leta 1967.

Arafata bi lahko ubili, a ga nismo
Zadnji izmed izraelskih politikov, ki se je boril že v vojni za neodvisnost leta 1948, se je dotaknil tudi najnovejše palestinske kampanje, ki za smrt Arafata obtožuje njegove smrtne sovražnike. "Arafata bi lahko ubili kadar koli bi se nam zahotelo, a obstajali so zelo jasni ukazi, da tega ne naredimo in tudi nismo," je zatrdil Peres glede morebitne vpletenosti Izraela v smrt legendarnega palestinskega voditelja.

Večni spopad nazaj v Varnostni svet ZN-a
Sočasno je v Ramalo, začasno prestolnico Palestine, prispel generalni sekretar Nabil Al Arabi, ki je bil zelo odkrit o stanju stvari med Izraelom in Palestino. Že 20 let trajajoči mirovni proces med Izraelom in Palestinci je označil za "potrato časa". Pogajanja med Palestinci in Izraelom do zdaj niso prinesla rezultatov, je poudaril Al Arabi. Pozval je k "spremembi trenutne formule" za mirovni proces.

Al Arabi je tako pozval, naj se bližnjevzhodni konflikt znova prenese na Varnostni svet Združenih narodov, potem ko bo opravljeno posvetovanje z vsemi stranmi, vključno z ZDA. V tem procesu naj bi bilo po njegovih besedah doseženo soglasje "o novem pristopu do tega vprašanja s ciljem končati konflikt in ne le obvladati ga".

Obe strani pogojujeta začetek pogovorov
Dan pred Al Arabijevim obiskom Palestine je izraelski zunanji minister Avigdor Lieberman pred nadaljevanjem kakršnih koli pogovorov zahteval odstop palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Abas se po drugi strani namreč ne želi pogajati, dokler Izrael ne zaustavi procesa širjenja naselbin na zasedenih območjih, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom. Izrael je na drugi strani pripravljen le na pogajanja brez omejevanja.

Napoved gradnje še ne pomeni dejanske izgradnje
Na začetku decembra je izraelska vlada Benjamina Netanjahuja izdala dovoljenje, da se zgradi še tri tisoč novih domov v judovskih naselbinah v Vzhodnem Jeruzalemu, ki naj bi sicer postal prestolnica Palestine.

Izraelski predsednik Peres je ob tem izpostavil dejstvo, da dovoljenje ni enako že zgrajenim stanovanjem. "Ni prvič, da je bilo izdano kakšno dovoljenje naseljencem, pa se nato ni nič zgradilo."

Ne moremo nadaljevati metod zadnjih 20 let. To je bila potrata časa.

Generalni sekretar Arabske lige Nabil Al Arabi.

Težava z naselbinami se je začela konec 70. letih, ko so njihove številke močno narasle. Ko smo imeli sto, dvesto, tristo tisoč naseljencev.

Prizanje Šimona Peresa, da izraelska vlada že več kot 30 let ne zmore nadzirati rasti naselbin na okupiranem Zahodnem bregu.