Z odločitvijo rimskokatoliških strokovnjakov se je nekdanji papež močno približal razglasitvi za svetnika. Uradniki posebne komisije, ki se ukvarja s svetniškimi primeri, so priznali čudež, ko je 48-letna francoska nuna Marie Simon-Pierre nepojasnjeno ozdravela, potem ko je več let bolehala za parkinsonovo boleznijo in se je za ozdravljenje priporočila poljskemu papežu.

15 let parkinsonove bolezni
Janez Pavel II., ki je umrl 2. aprila 2005 je v zadnjih letih papeževanja močno trpel zaradi parkinsonove bolezni, ki je bila tudi posledica neuspešnega atentata leta 1981. Po 12 letih prikrivanja je Vatikan potrdil papeževo parkinsonovo bolezen leta 2003.

Francoska nuna je zatrjevala, da je bolezen nerazumljivo izginila le dva meseca po papeževi smrti, potem ko je ona osebno in njen samostan molil za Janeza Pavla II. Od Rimskokatoliške cerkve izbrani zdravniki so potrdili, da ni medicinskega pojasnila za ozdravitev, čeprav so se lani pojavili določeni dvomi o pravilnosti prvotne diagnoze.

"Santo subito" postaja blaženi
Za razglasitev za svetnika bodo v primeru Janeza Pavla II. vatikanski uradniki potrebovali še en dokazan čudež, ki pa se lahko zgodi le po slovesni beatifikaciji. Množice so ob pogrebu priljubljenega papeža prepevale "santo subito" (takojšnji svetnik). Mesec po pogrebu je njegov naslednik Benedikt XVI. opustil petletno čakalno obdobje in je takoj ustanovil komisijo za ugotavljanje papeževe blaženosti.

Slovenski redovnici blaženi
Poleg odloka o razglasitvi Janeza Pavla II. za blaženega je papež Benedikt XVI. podpisal tudi odlok o razglasitvi Božjih služabnic drinskih mučenk za blažene, ker so umrle zaradi sovraštva do katoliške vere. Med njimi sta tudi slovenski redovnici iz današnje novomeške škofije Jožefa Bojanc in Jožefa Fabjan.

Redovnice so požrtvovalno negovale bolnike in velikodušno skrbele za otroke različnih ver in narodnosti v državnem Otroškem domu na Palah v Bosni in Hercegovini, ko so jih četniki 11. decembra 1941 nasilno odvedli v smeri Goražda. Pot v snegu in mrazu je trajala štiri dni.

V večernih urah 15. decembra so v vojašnico v Goraždu, kjer so bile zaprte v drugem nadstropju, vdrli pijani četniki z namenom, da bi jih onečastili. Štiri izmed njih so skočile skozi okno, nato pa so jih vojaki z noži pokončali in jih vrgli v reko Drino.

Ob 70. obletnici njihove smrti je bil postopek razglasitve redovnic za blažene mučenke tudi sklenjen.