ZDA je zadnji strelski incident spet pretresel, kot že tolikokrat do zdaj. Foto: EPA
ZDA je zadnji strelski incident spet pretresel, kot že tolikokrat do zdaj. Foto: EPA
false
Napad na črnsko cerkev je sprožil proteste proti konfederalni zastavi pred državnim kongresom Južne Karoline. Nasprotovanje zastavi, simbolu rasizma in rasne segregacije, poteka sicer že dlje časa. Foto: EPA

Dylan Roof, 21-letni osumljenec pokola, ki ga je zagrešil v črnski cerkvi v Charlestonu v Južni Karolini.

Po pokolu v cerkvi v Charlestonu, v katerem je Roof, belec, po lastnem priznanju ubil devet temnopoltih ljudi, zvezni preiskovalni urad FBI-ja po poročanju Al Džazire, ki se sklicuje na vir v FBI-ju, pregleduje spletno stran, na kateri je objavljen manifest, ki naj bi pripadal storilcu. Avtentičnost spletne strani, ki je prišla na dan v soboto, sicer ni mogla biti potrjena, prav tako ne, kdo jo je naredil. Al Džazira sicer poroča, da jo je registriral ravno Roof. Stran sicer ni več dosegljiva, manifest pa obsega 2.000 besed, poroča BBC.

Na strani avtor ponuja "razlago" svojih dejanj. "Nisem imel izbire ... izbral sem Charlestone, ker je najbolj zgodovinsko mesto v moji državi in je imelo v enem trenutku najvišji delež črncev glede na število belcev v državi," piše. Na spletni strani so objavljene tudi fotografije osumljenca, na katerih je s pištolo in južnjaško konfederalno zastavo, simbolom rasizma in segregacije.

Pozivi k umiku konfederalne zastave
Medtem se je v soboto zvečer v Charlestonu zbralo več tisoč protestnikov, tako belih kot temnopoltih, ki so zahtevali odstranitev konfederalne zastave z državnega kongresa. Protestniki so vztrajali, da je konfederalna zastava iz državljanske vojne simbol rasizma na ameriškem jugu. "Ne smemo več dovoliti, da ta zastava visi tam," je pozvala ena od govornic, 95-letna odvetnica in aktivistka Sarah Leverette, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so organizatorji protesta sporočili, da je bilo to šele "ogrevanje" pred velikim protestom proti zastavi pred kongresom Južne Karoline, ki ga bodo pripravili 4. julija ob dnevu neodvisnosti. Pod spletno peticijo za odstranitev zastave, ki jo je objavila aktivistična skupina MoveOn.org, se je medtem podpisalo že več kot 370.000 ljudi, še poroča STA. Ameriški predsednik Barack Obama je za konfederalno zastavo dejal, da spada v muzej.

Cerkev se ponovno odpira
Omenjena spletna stran z manifestom se je pojavila v času, ko se v Charleston zgrinjajo žalujoči iz celotnih ZDA. Voditelji cerkve, v kateri se je zgodil napad, so potrdili, da bo cerkev vrata spet odprla v nedeljo. V soboto se je pred cerkvijo zbrala množica ljudi, ki so molili, a tudi izražali frustracijo ob še enem nasilnem dogodku, povezanem z orožjem. Med drugimi je bil tudi napis "Nam verjamete zdaj?"

Zadnje nasilje je sprožilo razpravo o potrebnem tesnejšem nadzoru nad posestjo strelnega orožja in rasni diskriminaciji Afroameričanov v ZDA.