Ko se je recimo v 90. letih prejšnjega stoletja začelo staranje prebivalstva na Japonskem in v Nemčiji, sta državi zaznali nižjo gospodarsko rast (seveda pri tem ni zanemarljiv negativni vpliv poka finančnega in nepremičninskega balona na gospodarstvo na Japonskem ter uvajanja reform in varčevalnih ukrepov v Nemčiji). Foto: <a href=freedigitalphotos.net">
Ko se je recimo v 90. letih prejšnjega stoletja začelo staranje prebivalstva na Japonskem in v Nemčiji, sta državi zaznali nižjo gospodarsko rast (seveda pri tem ni zanemarljiv negativni vpliv poka finančnega in nepremičninskega balona na gospodarstvo na Japonskem ter uvajanja reform in varčevalnih ukrepov v Nemčiji). Foto: freedigitalphotos.net

Na splošno velja, da večje število starejših pomeni počasnejšo gospodarsko rast in manj varčevanja, kar vodi k naraščajočim cenam dobrin (inflacija) in padanju cen premoženja (deflacija).

The Economist
V Evropi je delovno aktivna četrtina ljudi, starih od 60 do 64 let, ter polovica z višjo izobrazbo. Foto: freedigitalphotos.net

Za starejše so, tako kot za vsako generacijo, značilne določene potrošniške navade. Mednje sodijo manjši nakupi, ki ne vključujejo večjih investicij, kot je npr. nakup nepremičnin, ter uporaba storitev, kot sta zdravstvena oskrba in turizem.

The Economist
Projekt Simbioz@
Manj kvalificirani delavci po navadi delajo fizična dela, ki jih z leti izvajajo vedno težje. Prav tako se je zmanjšalo plačilo za manj kvalificirano delovno silo, zato je zanje upokojitev privlačna rešitev. Na drugi strani pa imajo visokokvalificirani delavci višje plačilo in si zato želijo delati tudi po tem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Foto: BoBo

V 20. stoletju se je svetovno prebivalstvo podvojilo dvakrat. V 21. stoletju se zaradi manjše rodnosti ne bo niti enkrat. Edina starostna skupina, ki v tem pogledu doživlja renesanso, so generacije, stare 65 let ali več. V naslednjih 50 letih se bo število ljudi v tej starostni skupini z danes ocenjenih 600 milijonov potrojilo, navaja v poročilu o svetovnem prebivalstvu ZN.

Nova demografska sprememba bo vplivala na prihodnost svetovnega gospodarstva, trdi revija The Economist v članku z naslovom Napad starostnikov (Age Invaders, The Economist, 2014), vprašanje pa je, kako se bo svet nanjo odzval?

Povprečna starost v Sloveniji 54 let
Če je bilo leta 1950 na svetu 205 milijonov ljudi starih 60 let in več, se je 50 let pozneje število te generacije potrojilo na 606 milijonov; Kitajska (129 milijonov), Indija (77 milijonov), ZDA (46 milijonov), Japonska (30 milijonov) in Rusija (27 milijonov). Kot napovedujejo Združeni narodi v poročilu Staranje prebivalstva 1950-2050 (World Population Ageing 1950-2050), se bo leta 2050 število te generacije približalo dvema milijardama, medtem ko je število svetovnega prebivalstva ocenjeno na 9,6 milijarde.

Starejši od 60 let predstavljajo četrtino (ali slabo petino) prebivalstva v Avstriji, na Češkem, v Grčiji, Italiji, na Japonskem, v Španiji in tudi v Sloveniji. Leta 2050 bo v povprečju najstarejše prebivalstvo v Španiji, saj bo eden od dveh ljudi star najmanj 55 let. Španiji bodo takoj za petami Slovenija, Italija in Avstrija, kjer bo čez pol stoletja povprečna starost prebivalca 54 let.

Staranje populacije vpliva na gospodarsko rast
Že francoskega demografa, antropologa in zgodovinarja Alfreda Sauvyja, ki je v času hladne vojne uporabil izraz tretji svet, je skrbelo, da bo t. i. prvi svet postal "družba starejših ljudi, ki bodo živeli v starih hišah in bodo premišljevali o starih idejah". Za starejše so, tako kot za vsako generacijo, značilne določene potrošniške navade. Mednje sodijo manjši nakupi, ki ne vključujejo večjih investicij, kot je npr. nakup nepremičnin, ter uporaba storitev, kot sta zdravstvena oskrba in turizem.

"Na splošno velja, da večje število starejših pomeni počasnejšo gospodarsko rast in manj varčevanja, kar vodi k naraščajočim cenam dobrin (inflacija) in padanju cen premoženja (deflacija)," piše The Economist. Amlan Roy, direktor in vodja raziskovanja globalnih, demografskih in pokojninskih naložbenih trgov v finančno-svetovalnem podjetju Credit Suisse, je izračunal, da se je BDP Japonske med letoma 2000 in 2013, zaradi krčenja delovno aktivnega prebivalstva, znižalo za 0,6-odstotne točke na leto in da se bo v prihodnjih štirih letih število zvišalo na eno negativno odstotno točko na leto. Podobno gibanje je zaznal v Nemčiji, kjer bi lahko starajoče se prebivalstvo BDP zmanjšalo za skoraj 0,5-odstotne točke. Zaradi upokojevanja babyboom generacije v ZDA pa bi se lahko rast gospodarstva zmanjšala za 0,7 odstotne točke.

Izjemi južna Azija in Afrika
Leta 2010 je bilo na 100 ljudi, starih med 25 in 64 let, 16 starejših od 65 let, kar je podobno razmerje tistemu iz leta 1980. A do leta 2035 se bo po ocenah ZN-a število povišalo na 26, v bogatih državah pa bo razlika še večja. Japonska naj bi imela takrat na 100 delovnih ljudi 69 starejših (leta 2010 je bilo število 43), Nemčija 66 (z 38), ZDA 44, Kitajska 36 (s 15), Latinska Amerika 27 (s 14). Izjemi pri tem sta južna Azija in Afrika, kjer je stopnja rodnosti zelo visoka.

Optimizem
A nekateri ekonomisti ostajajo optimistični, piše The Economist, saj menijo, da se bodo ljudje prilagodili in delali dlje, s čimer bi spodkopali predvidevanja, da starejši od 65 let niso več dejavni na trgu dela. Spet drugi se naslanjajo na delo Alvina Hansena. Ameriški Keynes, kot mu pravijo, je leta 1938 postavil tezo, da bo krčenje populacije v ZDA zmanjšalo zanimanje podjetij za naložbe. Manjša aktivna delovna sila na trgu dela namreč pomeni manj naložb podjetij in dolgotrajno gospodarsko stagnacijo. A Hansenovo tezo je kot strela z jasnega obrnila na glavo babyboom generacija (1946-1964), saj se je z njo rodnost svetovnega prebivalstva bliskovito povišala.

Vedno več starejših je delovno aktivnih
Kako bodo demografske spremembe vplivale na svetovno gospodarstvo, bo odvisno od treh vidikov, skozi katere demografske spremembe vplivajo na gospodarstvo: spremembo aktivne delovne sile; spremembe v rasti produktivnosti in spremembe vzorcev varčevanja.

Raziskovalci z univerze Harvard (David Bloom, David Canning in Günther Fink) so z analizo 43 najbogatejših držav ugotovili, da se je med letoma 1965 in 2005 povprečna starost ob starostni upokojitvi zvišala za manj kot šest mesecev. Povprečna življenjska doba moškega pa se je v tem času podaljšala za devet let. Z vstopom v novo stoletje se je trend obrnil, piše The Economist. Skoraj 20 odstotkov Američanov, ki so starejši od 65 let, je še vedno delovno aktivnih, v primerjavi z letom 2000, ko jih je bilo na trgu dela 13 odstotkov. Skoraj polovica vseh Nemcev, ki so stari več kot 60 let, še vedno dela, v primerjavi z deset let nazaj, ko je delala četrtina.

Bolj izobraženi delajo dlje
Še pomembnejša na tej točki pa je izobrazba. "Višje izobraženi posamezniki bodo po vsej verjetnosti delali dalj časa," trdi The Economist. Ob tem navaja izračun raziskovalca Garyja Burtlessa z Brookings Institution, da v ZDA med 62. in 74. letom starosti dela 32 odstotkov moških, ki imajo končano srednjo šolo ter 65 odstotkov moških, ki imajo diplomo. Pri ženskah z nižjo izobrazbo jih v tem starostnem obdobju dela četrtina, pri višje izobraženih polovica. Podobno je v Evropi, kjer med 60. in 64. letom starosti še vedno dela četrtina ljudi z nižjo izobrazbo in polovica z višjo izobrazbo. To je lahko dobra novice za države, ki imajo dobro izobraženo populacijo, ki se približuje upokojitvi, in manj spodbudna novica za manj razvite države.

Vzorec je lahko razložiti. Manj kvalificirani delavci po navadi delajo fizična dela, ki jih z leti izvajajo vedno težje. Prav tako se je zmanjšalo plačilo za manj kvalificirano delovno silo, zato je zanje upokojitev privlačna rešitev. Na drugi strani pa imajo visokokvalificirani delavci višje plačilo in si zato želijo delati tudi po tem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Z upokojevanjem babyboom generacije v ZDA se je dohodek moških, starih od 60 do 74 let, zvišal s 7,3 odstotka na 12,7 odstotka. Spet na drugi strani pa skoraj polovica delavcev na Kitajskem, starih od 50 do 64 let, ni končala osnovne šole. Ko se bo ta delovna sila starala, bo padla tudi njihova produktivnost.

Več varčnosti, manj potrošnje
Če spretnosti in izobrazba določata, kako dolgo in kako dobro starejši delajo, ima to lahko povezavo tudi z varčevanjem. Res pa je, da svetovne vlade krčijo pravice upokojencev in manjšajo proračun, namenjen pokojninam, da bi s tem privarčevale.

Učinek visokih vsot privarčevanega denarja med starejšo populacijo in nižjimi pokojninami bi lahko vodil v nepričakovano varčnosti v bogatih državah v prihodnjih letih. Če bi ta denar našel priložnosti za naložbe, kar bi dolgoročno povzročilo gospodarsko rast, pa se moramo vprašati, kje bi te priložnosti bile? Na obzorju se pojavita dve rešitvi: hitre inovacije in oživljanje gospodarstva, drugo je še posebej prisotno na hitro razvijajočih se trgih.

Manj naložb, več varčevanja in neustrezni ukrepi vlad bi v prihodnosti lahko imeli učinek na svetovno gospodarstvo, kot ga je opisal Hansen: počasnejša rast (ki vendarle ne bo tako počasna, kot bi bila, če starejše generacije ne bi več delale), presežek varčevanj in zelo nizke obrestne mere. To bo svet, v katerem bo staranje prebivalstva okrepilo spremembe v distribuciji dohodka, kar je s seboj prinesla tudi nova tehnologija; kvalificirana starejša delovna sila zasluži več, manj kvalificirani vseh starosti pa so stisnjeni v kot. Za manj izobraženo in brezposelno mladino bo še posebej slabo poskrbljeno, saj ne bodo nikoli razvili sposobnosti, da bi postali kvalificirana starejša delovna sila.

Na splošno velja, da večje število starejših pomeni počasnejšo gospodarsko rast in manj varčevanja, kar vodi k naraščajočim cenam dobrin (inflacija) in padanju cen premoženja (deflacija).

The Economist

Za starejše so, tako kot za vsako generacijo, značilne določene potrošniške navade. Mednje sodijo manjši nakupi, ki ne vključujejo večjih investicij, kot je npr. nakup nepremičnin, ter uporaba storitev, kot sta zdravstvena oskrba in turizem.

The Economist