Kuvajt, Irak, Bosna, Kosovo, Afganistan, Haiti in Džibuti so prizorišča, kjer so zelo dobro izurjeni vojaki posredovali v zadnjem času ali pa so tam še vedno. Poseben fenomen je tujska legija zato, ker se vanjo lahko vpiše vsak, ki opravi zdravniški pregled in podpiše pogodbo, da se bo po polletnem preizkusnem obdobju uril in v njenih vrstah služil še najmanj pet let. V njene vrste se zatekajo tudi kriminalci, vendar pa jih ena najstrožjih vojaških ureditev na svetu brez večjih težav spravi v red.

Tako ime je tujska legija dobila zaradi svojih pripadnikov, saj je v tej vojski le 30 odstotkov Francozov, preostalo pa so tujci, ki podpišejo posebno pogodbo, na podlagi katere služijo najmanj pet let, v nasprotnem primeru pa morajo dezertirati.

Skoraj 200 let obstoja
Legija je bila leta 1831 ustanovljena na pobudo francoskega kralja Ludvika Filipa, ki je ravno takrat s svojo vojsko osvajal Alžirijo. Ker je bilo takrat na območju Francije veliko tujcev, predvsem iz Evrope, kralju ni bilo težko sestaviti velike vojske.

Z njo je hitro osvojil Alžirijo, zatem pa legionarje posodil španski kraljici Izabeli, ki je imela težave z uporniki. Ker je kraljica slabo skrbela za posojene vojake, so bile njihove vrste hitro močno razredčene, zato je francoski kralj v Alžiriji ustanovil novo tujsko legijo.

Ta je nato okoli 30 let kasneje odšla tudi v Mehiko, kjer se je za legijo odvil eden znamenitejših zgodovinskih bojev. Vojaki so namreč morali zavarovati vlak, ki je vozil zlatnike. Znašli so se v vasici Camerone, kjer jih je obkolila več kot 20-krat močnejša mehiška vojska, a legionarji so se bojevali več kot 10 ur in uspešno opravili svojo nalogo. Na koncu so bili sicer poraženi, vendar pa je vlak z zlatniki prispel na cilj, nekaj preživelim pa je posebno čast iskazala celo mehiška vojska.

Pomembna vloga v obeh svetovnih vojnah
Med prvo svetovno vojno je tujska legija, ki je pod svoje okrilje takrat vzela tudi številne Američane, pripravljene za bojevanje, bojevala številne pomembne bitke, med njimi tudi bitko za Verdun.

Kasneje je v drugi svetovni vojni veliko vlogo odigrala na Bližnjem vzhodu in na severu Afrike. Tujski legiji se je med drugo svetovno vojno pridružilo tudi veliko število Judov, ki so se pred nacističnim nasiljem zatekli v Francijo. Sicer je del tujske legije paktiral s francoskim uporniškim gibanjem, del pa z vlado v Vichiyju. Oba dela sta se v Siriji za kratek čas celo spopadla med seboj, a se je kasneje del legije, ki je deloval pod okriljem vlade, pridružil Gibanju za svobodno Francijo.

Katastrofa v Indokini
Najhujši poraz v svoji zgodovini so legionarji doživeli v Indokitajski, kamor jih je po drugi svetovni vojni poslala francoska vlada. Izgubili so več kot 10.000 vojakov. Zatem je legija sodelovala pri zavzemanju Alžirije, vendar pa ta zmaga ni imela posebnega pomena, saj se je Francija kmalu zatem Alžiriji odpovedala.

Do takrat se je tujska legija urila na alžirskih tleh, nato pa je svoj sedež preselila v Aubagne pri Marseillu.

Prisotna povsod po svetu
Od takrat se pripadniki Francoske tujske legije spopadajo s silami po vsem svetu. Tako so bili v Čadu, Zairu, Libanonu, Kuvajtu, v prvi zalivski vojni v Iraku, Somaliji, Kambodži, Bosni in Hercegovini, Ruandi, Centralni afriški republiki, Kongu, na Kosovu, v Makedoniji, Afganistanu, Slonokoščeni obali in na Haitiju. Trenutno so pripadniki tujske legije še vedno na Kosovu, v Afganistanu in Džibutiju.

Strogi pogoji za vstop
Veliko tujcev se za služenje v francoski legiji odloči, ker gre za zelo profesionalno vojsko z jasno določeno hierarhijo. Prednost za mnoge je tudi, da francoske oblasti nabornikov, ki se prijavijo za služenje, ne sprašujejo o njihovi preteklosti. Pogodba je z legionarjem lahko prekinjena, če ta ne upošteva ukazov in se ne prilagaja vojškemu načinu življenja, sam legionar pa pogodbe ne more prekiniti, razen ko se mu ta izteče, zato se v francoski tujski legiji soočajo tudi z veliko dezerterji.

Znani legionarji
Med znanimi legionarji so tako politiki kot tudi druge znane osebe. Nekateri imajo celo kriminalno preteklost. Tako naj bi v tem elitnem delu francoskih oboroženih sil služil tudi Napoleon VI., srbski kralj Peter I., monaški princ Louis II., danski princ Aage Danski in celo francoski predsednik Maurice MacMahon.

Med zdaj še živečimi politki je bil francoski legionar francoski ultra desničar Jean-Marie Le Pen. Pripadnik te enote francoske vojske pa je bil tudi upokojeni ameriški general Noman Schwartzkopf, ki je vodil ameriško vojsko v prvi zalivski vojni.

Črna stran legije
Ker tujska legija ne preverja morebitne kriminalne preteklosti svojih pripadnikov, je včasih tudi zatočišče zanje. Tako nekateri po koncu pogodbe nadaljujejo kriminalna dejanja, spet drugi pa se počutijo očiščene in se upokojijo.

Eden izmed najbolj znanih zločincev, ki so služili v legiji, je Srb Milorad Ulemek Legija. Svoj vzdevek je dobil ravno zaradi služenja v francoski vojski, znanje, ki ga je tam pridobil, pa je uporabil na bojiščih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in na Kosovu. Bil je poveljnik enote rdečih beretk, ki naj bi bile na teh območjih odgovorne za številne zločine tudi nad civilisti. Leta 2003 naj bi bil odgovoren celo za izvedbo atentata na takratnega srbskega premierja Zorana Djindjića.

Pripadnik francoske tujske legije naj bi bil tudi Milorad Pelemiš, poveljnik 10. diverzantskega odreda vojske Republike srbske. Njegov odred naj bi bil odgovoren za najbolj krut poboj več kot 1.000 Muslimanov v okolici Srebrenice julija 1995.

Podobno je bil pripadnik francoske tujske legije tudi upokojeni hrvaški general Ante Gotovina, ki se trenutno v Haagu zagovarja zaradi domnevnih zločinov, storjenih nad srbskimi civilisti.

Miha Raičevič