O vtisih, ki so jih pustili kandidati in kandidatke, ki so se že predstavili, poroča spletni medij Politico, ki se sklicuje na diplomatske vire. Gre sicer za kandidate iz vzhodne Evrope, ravno ta regija pa je veljala za favorizirano pri izboru novega voditelja organizacije, med drugim zaradi želje Rusije, da bi bil na čelu ZN-a prvič zastopan del svet, iz katerega ni izviral še noben dosedanji generalni sekretar. Vzhodnoevropske države tako morda izgubljajo svojo prvotno prednost.

V skupino spada tudi Slovenija oziroma njen kandidat za generalnega sekretarja ZN-a, nekdanji slovenski predsednik in visoki uslužbenec ZN-a Danilo Türk.

Politico se sicer sklicuje na navedbe dveh neimenovanih diplomatov iz delegacije EU-ja. Po poročanju tega medija je tako veleposlanik Velike Britanije pri ZN-u Matthew Rycroft na zasebnem srečanju veleposlanikov EU-ja konec aprila dejal, da bodo morale vlade vzhodnoevropskih držav, če si želijo dejansko zagotoviti položaj, imenovati nekaj novih kandidatov.

Nasprotovanje Velike Britanije, ene od stalnih članic Varnostnega sveta ZN-a s pravico veta, bi lahko uničilo možnosti kandidata za uspeh.

Države bi morale sodelovati
Analitik Richard Gowan iz bruseljske skupine strokovnjakov pri Evropskem svetu za zunanje odnose (ECFR) je za Politico dejal, da bi lahko vzhodnoevropske države ob boljšem usklajevanju sodelovale in določile, kateri od njihovih kandidatov oziroma kandidatk ima najboljše možnosti za zmago, ter žrtvovale šibkejše kandidate.

Nekdanja premierka Nove Zelandije Helen Clark, ki trenutno vodi program ZN-a za razvoj (UNDP), in Antonio Guterres, do nedavnega visoki komisar ZN-a za begunce, naj bi se tako na aprilskih zaslišanjih pred članicami Generalne skupščine ZN-a odrezala veliko bolje kot sedem kandidatov in kandidatk vzhodnoevropske regije, je za Politico povedalo nekaj neimenovanih diplomatov.

Prihajajo novi kandidati
Naslednji krog zaslišanj bo predvidoma 7. junija. V prihodnjih tednih naj bi se sicer v tekmo za položaj generalnega sekretarja podalo še več kandidatov, med drugim tudi argentinska zunanja ministrica Susanna Malcorra in vodja slovaške diplomacije Miroslav Lajčak, sicer nekdanji visoki predstavnik EU-ja v Bosni in Hercegovini.

Po pisanju Politica še vedno ostaja ugibanje, ali bo kandidirala Bolgarka Kristalina Georgieva, sicer podpredsednica Evropske komisije, pristojna za proračun, ki je priljubljena tako v Londonu in Bruslju kot Washingtonu.

Georgieva je sicer veljala za favoritko za naslednjo generalno sekretarko ZN-a, a je Bolgarija za kandidatko imenovala generalno direktorico Unesca Irino Bokovo, ki pa se na zaslišanju ni najbolje odrezala, prav tako pa so se pojavili očitki o korupciji v Unescu.

Georgieva bi tako lahko kandidirala, če bi Bolgarija preklicala imenovanje Bokove ali pa bi jo imenovala katera druga država, kar je dovoljeno.