HDZ je prepričan, da bodo oni tisti, ki bodo oblikovali novo večino. Foto: Reuters
HDZ je prepričan, da bodo oni tisti, ki bodo oblikovali novo večino. Foto: Reuters
Orešković ne uživa več podpore HDZ-ja. Foto: Reuters
Hrvaška se spopada z najhujšo politično krizo do zdaj. Foto: Reuters

"Imamo predispozicije za novo oblikovanje," je dejal Karamarko in dodal, da je cilj HDZ-ja kakovostna večina, saj se položaj, kakršnemu so priča zdaj, ne sme ponoviti. Je pa zaradi dosedanjih nesoglasij zavrnil možnost nadaljnjega sodelovanja z Mostom neodvisnih list.

Orešković je Karamarka in predsednika Mosta neodvisnih list Boža Petrova pozval k odstopu, potem ko je njun spor začel ovirati delo vlade. Spor se je začel, ko ministri Mosta niso podprli Karamarka v povezavi z zahtevo opozicije o glasovanju o njegovi nezaupnici zaradi afere s poslovanjem njegove žene z lobistom madžarskega Mola. Orešković je v petek presodil, da je njun spor postal preveliko breme za vlado in Hrvaško. Poudaril pa je, da sam ne namerava odstopiti s premierskega položaja.

Predsedstvo HDZ-ja, ki se je sešlo danes pred glavnim odborom stranke, je po Karamarkovih besedah razpravljalo tudi o možnosti, da bi odstopil s položaja podpredsednika vlade, k čemur ga je v petek pozval premier Tihomir Orešković, a so sklenili, da tega ne bodo storili, ker da je HDZ že prevečkrat popustil.

Orešković brez podpore HDZ-ja
Stranka po besedah njenega predsednika tudi vztraja pri stališču, da Orešković ne uživa več podpore HDZ-ja. Karamarko pri tem ni pojasnil, na kakšen način nameravajo odstaviti Oreškovića s premierskega stolčka. Podpredsednik HDZ-ja Oleg Butković je pred tem danes dejal, da bo stranka najverjetneje zahtevala glasovanje o nezaupnici premierju, ki ga je na položaj predlagal prav HDZ. "To se bo zgodilo, če Orešković ne bo poslušal Karamarka in odstopil sam," je dodal. Predlog za glasovanje o nezaupnici predsedniku hrvaške vlade lahko zahteva najmanj petina ali 31 saborskih poslancev. Domoljubna koalicija na čelu s HDZ-jem ima 58 poslancev.

Če bodo Oreškoviću v saboru pokazali rdeči karton, bo to pomenilo tudi padec vlade in začetek 30-dnevnega roka za oblikovanje nove parlamentarne večine, ki bo podprla novega mandatarja in imenovala novega predsednika vlade in ministre. Če v ustavnem roku ne bo nove parlamentarne večine, lahko predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović razpusti sabor in razpiše predčasne parlamentarne volitve. Karamarko je v izjavi za medije po koncu seje glavnega odbora HDZ-ja še dejal, da je ministre pozval, naj nadaljujejo delo, ker je pomembno, da ministrstva delujejo. Orešković je k odhodu iz vlade v petek poleg Karamarka pozval tudi vodjo stranke Most neodvisnih list Boža Petrova. Ta je izrazil pripravljenost na odstop, a poudaril, da bo o tem odločil Most.

Petrov: Za krizo odgovoren Karamarko
Petrov je poudaril, da je za vladno krizo odgovoren Karamarko. "Hrvaška je danes v podrejenem položaju samo zaradi enega človeka, človeka, ki ji je v breme in jo je vzel za talca, to je Karamarko, ki ima politično odgovornost," je dejal. HDZ pa je pozval, naj dokaže, da je demokratična stranka, in ne stranka, v kateri en človek odloča, kaj se bo zgodilo z državo. Dodal je, da Most ne bi hotel še naprej sodelovati v vladi s HDZ-jem, tudi če bi Karamarko to želel. "Mi smo Hrvaško vedno imeli v srcu, ne v žepu," je poudaril Petrov.

Več opozicijskih strank je pozvalo k čimprejšnjim parlamentarnim volitvam, ker pričakujejo, da bo Karamarko poskusil pridobiti priložnost, da pokuša kot prihodnji mandatar oblikovati novo vlado. Vodstvo Hrvaške kmečke stranke (HSS) je zahtevalo preoblikovanje odnosov znotraj Domoljubne koalicije. Redna mesečna raziskava Crobarometar je pokazala, da je na začetku junija najbolj priljubljena stranka SDP s 30,5 odstotka podpore anketiranih, sledi HDZ s 26,3 odstotka, za njim pa Živi zid (7,4 odstotka) in Most (6,4 odstotka), medtem ko druge politične stranke ne bi presegle petodstotnega volilnega praga. Parlamentarnih volitev bi se udeležilo slabih 60 odstotkov vprašanih.