V Kabulu se je začelo tradicionalno zasedanje starešin loja džirga, na katerem več kot dva tisoč udeležencev razpravlja o ključnem varnostnem sporazumu z ZDA.

Končni dogovor o osnutku varnostnega sporazuma so po dolgotrajnih pogajanjih dosegli tik pred zasedanjem plemenske skupščine. V dokumentu so določena pravila navzočnosti ameriških vojakov po letu 2014, ko bodo še vedno nemirno državo zapustili pripadniki mednarodnih sil.

"V Ameriko nimam zaupanja. Ne zaupam jim in oni ne zaupajo meni," je v nagovoru dejal Karzaj. "Zadnjih deset let sem se boril z njimi in oni so me skušali očrniti."

Glavno jabolko spora med Washingtonom in Kabulom je bila ameriška zahteva po ohranitvi imunitete za ameriške vojake, čemur je odločno nasprotoval Karzaj, ki se je prav zaradi občutljivosti vprašanja navzočnosti ameriških vojakov odločil sklicati zasedanje loja džirge, ki se sicer sestaja le ob pomembnih dogodkih.

V sporazumu je zdaj zapisano, da bodo imeli ameriški vojaki imuniteto pred afganistansko zakonodajo in bodo lahko v izrednih primerih posredovali v domovih domačinov.

Dogovor za stabilnost
Če bo sporazum potrjen najprej na loja džirgi in nato še v obeh domovih parlamenta, bo po letu 2014 v Afganistanu ostalo do 15.000 ameriških vojakov, ki bodo pomagali v boju proti talibanskim upornikom in pri urjenju afganistanske vojske.

"Če bo dogovor podpisan, bo ostalo od 10.000 do 15.000 vojakov. Ko pravim vojakov, ne mislim samo Američanov, temveč tudi vojake iz drugih članic Nata, kot je Turčija, ali drugih muslimanskih držav," je zatrdil Karzaj.

"Ta dogovor nam daje možnost za prehod v stabilnost. Zagotavlja nam prehodno obdobje za dosego stabilnosti v prihodnjih desetih letih," je poudaril in dodal, da je varnostni dogovor nujen za boljšo, stabilnejšo prihodnost.

A tudi če bo dogovor potrjen, ne bo podpisan pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto, s čimer naj bi zagotovili sodelovanje Washingtona pri izvedbi volitev, je napovedal afganistanski predsednik.

Varnostni sporazum bo začel veljati 1. januarja leta 2015 in bo veljal do konca leta 2024, če ga ne bi prej razveljavili.

ZDA so ves čas opozarjale, da bodo brez sklenjenega sporazuma zapustile Afganistan in prepustile pripadnike afganistanske varnostne sile brez pomoči ameriških vojakov. V Washingtonu opozarjajo, da je do dokončnega dogovora še dolga pot.

Obama se ne bo opravičil
Udeležencem loja džirge ni bilo predstavljeno nobeno pismo ameriškega predsednika Baracka Obame, v katerem naj bi se ta opravičil za trpljenje Afganistancev in napake med 12-letno vojno proti terorizmu, kot je to v torek napovedal svetovalec afganistanskega predsednika Ajmal Fajzi.

Ameriški državni sekretar John Kerry je pojasnil, da se o opravičilu sploh niso pogovarjali. "Pomembno je poudariti, da o besedi 'opravičilo' ni bilo kakršne koli razprave med pogajanji," je zatrdil in dodal, da tega ni zahteval niti Karzaj, kot se je poročalo te dni.

Ameriška svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice je takoj po novici o tem v torek izjavila, da za opravičilo ni nobene potrebe.

Je pa v pismu Obama zagotovil Karzaju, da bodo ameriški vojaki preiskali domove Afganistancev, le ko bodo resno ogrožena življenja ameriških vojakov.

Okoli 2.500 predstavnikov vse slojev afganistanske družbe se bo zbralo pod velikim šotorom, razprava pa naj bi predvidoma potekala pet dni. Četrtina sedežev bi morala biti rezervirana za ženske in med udeleženci jih je bilo opaziti nekaj.

Med govorom Karzaja je ena senatorka vstala in ga prekinila z glasnimi obtožbami, da bo izdal državo.

Pred zasedanjem so se oglasili talibani, ki so afganistanske veljake posvarili pred podpisom sporazuma z ZDA, ki so konec leta 2001 strmoglavile njihov režim zaradi gostoljubja pripadnikom Al Kaide, odgovorne za teroristični napad v New Yorku in Washingtonu. Skupščine naj bi se sicer udeležili pripadniki uporniške skupine Hezb e Islami Gulbudin.