Barcelona je skozi stoletja zrasla v prestolnico močno povezano z morjem. Foto: epa/Guido Manuilo
Barcelona je skozi stoletja zrasla v prestolnico močno povezano z morjem. Foto: epa/Guido Manuilo
Prevoz avtomobilov
Barcelona je tudi največje industrijsko središče Španije. Med najbolj znanimi izdelki so vozila znamke Seat. Foto: epa/Toni Albir
Casa Batllo
Turisti težko spregledajo vpadljive mojstrovine Gaudija, ki so nepogrešljivi del svetovno znane podobe Barcelone. Foto: epa/Alberto Estevez
La Pedrera
Mesto je polno Gaudijeve arhitekturne zapuščine. Arhitekt ni gradil le javnih zgradb ampak tudi stanovanjske objekte kot je na primer La Pedrera. Foto: epa/Julian Martin
Pogled z Montjuica
Mesto je leta 1992 gostilo Olimpijske igre in si močno povečalo prepoznavnost v svetu. Foto: epa/Alberto Estevez
Sagrada Familia
Med najbolj znanimi Gaudijevimi mojstrovinami v Barceloni je nedokončana katedrala Sagrada Familia. Foto: epa
Don Kihot in Sančo Pansa
V Barceloni in njenih številnih galerijah lahko marsikaj zanimivega najdejo tudi ljubitelji španske kulture. Na primer Picassoja. Foto: epa/Julian Martin
Juan Carlos in David Barrufet
Barcelona je znana tudi po nekaterih svojih športnih klubih. Njihovi rokometaši so med najboljšimi v državi in v svetu. Foto: epa/Albert Olive
Bikoborba je del španske tradicije.
Bikoborbe imajo številne privržence kljub pritiskom dela domače in tuje javnosti, da bi jih bilo treba ukiniti. Foto: epa/Ballesteros
Modna revija
Mesto je uveljavljeno tudi v svetu mode in pogosto gosti modne revije priznanih domačih in tujih kreatorjev. Foto: epa/Julian Martin
Ognjemet nad Barcelono
Tudi Katalonci radi proslavljajo, vrh pa predstavlja septembrska festa major s katero počastijo mestno zaščitnico. Foto: epa/Albert Olive
Kastellerji pred mestno hišo
Postavljanje živih stolpov je eden izmed tradicionalnih običajev, ki privabi številne domačine in turiste. Foto: epa/Guido Manuilo
Španci radi dobro jedo in pijejo
Del dobre kulinarične ponudbe predstavljajo tudi španska vina. Katalonija je še posebej znana po penečih vinih. Foto: epa/Vladimir Sichov
Barcelona ima razvejano avtobusno mrežo
Za premagovanje velikih razdalj v katalonski prestolnici je na voljo razvejana mreža javnega mestnega prometa. Foto: epa/Albert Olive
Katalonske zastave
Katalonci radi poudarjajo, da niso Španci, močne pa so tudi njihove želje po osamosvojitvi. Foto: epa/Guido Manuilo
Na plažah je ponavadi gneča.
Barcelona je tudi zelo obiskano turistično mesto, vendar večino obiskovalcev mestnih plaž predstavljajo domačini. Foto: epa/Albert Olive


Med pohlevnimi griči le počasi vznikajo hiše in manjša naselja. Potem se v pokrajino vtihotapijo prvi dimniki in kmalu sledi eksplozija zgradb vseh mogočih oblik in velikosti.
Med njimi se lahko čudiš vztrajnim vrtičkarjem, ki svojega koščka vrta tu na robu človeškega mravljišča ne spustijo iz pridnih rok. In potem se začuda tekoča vožnja konča v gneči ene izmed mestnih vpadnic. Z vseh strani se vali pločevina. Avtomobili v vrstah po dva tri, štiri

– kolikor je le prostora. In začuda brez trobljenja, žuganja in preklinjanja, kakršno je normalno ob vsakem zastoju na naših cestah...

Potrpežljivost se splača in v dobre po ure se že vrtiš po labirintu enosmernih ulic na robu strogega mestnega središča Barcelone. Mesto, ki s širšo okolico šteje kar tri milijone prebivalcev, je res pravo središče Katalonije. Tako gospodarsko kot tudi politično in kulturno.

Industrijsko središče
Barcelona predstavlja skupaj s širšo okolico največje industrijsko središče v Španiji. Najbolj znana je avtomobilska industrija z družbo Seat na čelu, pomemben delež pa zavzemajo tudi tekstilna, kemična in elektrotehnična industrija.

Prav tako je pomembna tudi predelovalna industrija, saj je v Kataloniji tudi precej kmetijskih površin; gojijo mandeljne, oljke, vinsko trto, bombaž in zgodnjo povrtnino.

Številne gospodarske družbe in tovarne že desetletja privabljajo v mesto priseljence, predvsem s španskega juga. Srečo v mestu pa vedno pogosteje iščejo tudi prišleki z drugih koncev Evrope in latinskoameriških držav.

Priljubljen cilj turistov
Zadnja desetletja največ novih obrazov prinaša turizem. Mesto je s številnimi posebnostmi zagotovo eno izmed najbolj obiskanih v Španiji.

Še tako neroden turist ne more iti neprizadeto mimo Gaudijeve zapuščine, vedno živahne ulice Rambla, razgibane Gotske četrti ali neskončne obmorske promenade.

Za razgled na razgibano pristaniško mesto se je obvezno povzpeti na Montjuic z olimpijskim stadionom. Ob vznožju vzpetine obiskovalce vabi »Španska vas«, naselje hiš, značilnih za različne konce Španije. Vas je namenjena zgolj turistom, saj je v njej množica lokalov, prodajaln s spominki in nekaj delavnic, katerih pred radovednimi kupci nastajajo različni izdelki domačih obrti.

Življenja polno mesto
Na prvi pogled se največ dogaja v starem mestnem središču. Ulica Rambla je še posebno znana po številnih sprehajalcih, kupcih in radovednežih. Tu je tudi dovolj klopi in sence, v kateri je prijetno posedeti v toplejših mesecih leta.

Obiskovalcem delajo skušnjavo številne majhne trgovine, bari in slaščičarne. Po njej se je najprijetneje spustiti vse do obale in dela pristanišča s svetovljanskih pridihom. Tu je živahno noč in dan. Žal h gneči pripomorejo tudi številni žeparji, pa tudi nasilnejši zmikavti, pred katerimi svoje ovčice svari vsak previdnejši turistični vodnik.

Domačini sicer trdijo, da je mesto kljub vsemu varno. Vsekakor ni nič nevarnejše kot podobno velika evropska mesta. No, na Rambli in v bližnji okolici pa je vendarle potrebne malce več previdnosti, saj je prav tu vedno največ potencialnih žrtev žeparjev - turistov. In cene? Tudi te so na ravni velikih evropskih mest, a še vedno ne tako visoke, da si pohajkovanja po lokalih ne bi mogli privoščiti s slovenskimi plačami.

Dobro vnovčene Olimpijske igre
Barcelona se razprostira med morjem in številnimi griči, s katerih se odpirajo lepi razgledi. Eden najlepših se ponuja z Montjuica; pozornost zbuja predvsem prizorišče 22. olimpijskih iger

– bile so leta 1992. Olimpijske igre so bila velika priložnost za Barcelono. Takrat si je mesto nadelo še posebno lepo prenovljeno podobo. Tako se je lahko končno začelo primerjati z najpomembnejšimi evropskimi mesti.

Barcelona je raj za nakupovalce, ljubitelje zabave, pa tudi za vse navdušence nad umetnostjo in arhitekturo. Nepozaben pečat je dal Barceloni Antonio Gaudi. Njegova nedokončana cerkev Sagrada familia je še vedno ena izmed najimpresivnejših zgradb na svetu, čeprav so jo začeli graditi že daljnega leta 1898. Zadnja leta se mestna oblast s pomočjo sponzorjev trudi, da bi dokončala vizijo samosvojega arhitekta. Toda za dokončanje veličastnega načrta bo potrebno še vsaj desetletje dela in veliko finančnih sredstev.

Gaudijeva galerija na prostem
Mnenja o dokončanju veličastnega verskega središča so še vedno različna. Nekateri menijo, da bi morali cerkev pustiti takšno, kot jo je zapustil Gaudi. Zaradi dela pod vodstvom novih arhitektov in zaradi uporabe novejših materialov cerkev nikoli ne bo takšna, kot si jo je zamislil slavni arhitekt. Poleg tega graditev zahteva veliko finančnih sredstev, ta pa še zdaleč niso zagotovljena v celoti. No, zaradi pridobivanja novih sponzorjev in predvsem začetka sodelovanja Japoncev, z optimizmom napovedujejo, da bo cerkev končana. Toda kdaj, si ne upa nihče napovedati.

Sagrada familia je že davno postala zaščitni znak Barcelone. S svojimi več kot sto metrov visokimi stolpi je videti kot kulisa za kak znanstvenofantastični film. Čeprav je odeta v gradbene odre, si je notranjost mogoče ogledati. Ta sicer ne ponuja ničesar razen mogočnih betonskih zidov. Kljub temu se je vredno povzpeti po več kot štiristo stopnicah proti vrhu enega izmed koničastih stolpov, s katerih se odpirajo lepi razgledi na mnogo nižje kockasto zasnovane stanovanjske zgradbe.

V mestu je še nekaj stavb, zgrajenih po Gaudijevih načrtih. Mnogi se radi podajo v park Guell z njegovimi skulpturami ali pa v katerega izmed številnih muzejev s Piccasovim na čelu.

Mesto športa
Zadosten razlog za postanek je lahko celo veliki nogometni stadion Barcelone. Nogometni klub zvenečega imena se že od nekdaj kosa s slovitim Realom iz španske prestolnice. Letos celo presenetljivo uspešno kljub Realovi zvezdniški zasedbi. Seveda igra Barcelonski klub pomembno vlogo tudi na evropskih igriščih. Ta veličastni stadion je vredno obiskati celo takrat, ko na njem ni tekme. Nogometni navdušenci, pa tudi drugi si lahko predstavljajo, kakšno je razpoloženje med največjimi derbiji. Za uteho lahko čeden kupček evrov pustijo v prodajalnah z raznovrstnimi izdelki v barvah barcelonskega nogometnega kluba. Medtem pa le nekaj metrov stran na pomožnem igrišču nabijajo žogo nadobudni nasledniki največjih nogometnih mojstrov ...

Barcelona je tudi na drugih športnih področjih znano ime

– predvsem v košarki in rokometu. Z barcelonskimi rokometaši se je v zadnjih letih nekajkrat neuspešno spopadel tudi naš rokometni klub iz Celja.

Za šport gre veliko denarja, tako da ni
čudno, da v barcelonskih klubih igrajo nekateri najboljši igralci sveta. V lepem spominu pa Barcelona ostaja tudi mnogim slovenskim športnikom, ki igrajo v njih.

Kultura, moda, običaji ...
V Barceloni pozornost zbujajo tudi bikoborbe. Tradicionalno špansko bikoborbo sicer skušajo pregnati iz mesta
– da jo bodo pregnali, se je mestna oblast odločila vsaj pred letom dni. Vendar bo do dokončne prepovedi verjetno še precej bikov svoje življenje končalo v areni.

Eden največjih čarov Barcelone je njena arhitekturna raznolikost. Vsaka mestna četrt ima svoj značaj in dušo. V središču mesta vabi Gotska četrt z ozkimi ulicami in mogočno katedralo ter sedežem katalonske vlade. Četrt Eixample se ponaša z modernističnimi zgradbami, postavljenimi v večje kvadrate. V tem delu mesta so tudi številni lokali in trgovine, katerih gostje so homoseksualci. V stari četrti Born si lahko obiskovalci ogledajo številne muzeje in galerije, med njimi je najbolj vabljiv Picassov muzej. Tudi ta četrt je živahna dan in noč, kupci modnih oblačil si v njej obvezno privoščijo postanek.

Barcelona je med drugim tudi pomembno mesto v svetu mode in prav v teh delih mesta je mogoče najti oblačila uveljavljenih barcelonskih kreatorjev.

Manj znana četrt Gracia je blizu mestnega središča, a daje videz podeželja, z nizkimi mediteranskimi hišami, majhnimi trgi, kavarnami, bari in trgovinami. Prevladujejo majhne trgovinice in boemski bari, na ulicah pa je za spoznanje manj prometnega kaosa kot drugod.

Veliko priložnosti za zabavo
Prav vsaka barcelonska četrt ima svoj tradicionalni praznik; praznujejo ga na ulicah in to po več dni. Septembra pa je v mestu še velika festa major, posvečena zaščitnici Barcelone

– Merce. V dobrem tednu dni se zvrsti obilo kulturnih prireditev, tradicionalnih praznovanj, koncertov, konča pa se z velikanskim ognjemetom. Praznovanja so priložnost za ogled treh tradicionanih katalonskih običajev. Eden izmed najbolj spektakularnih – correfoc, je dolg sprevod zmajev in hudičev. Maskirani udeleženci ob spremljavi bobnov poskrbijo tudi za vsakovrstne pirotehnične atrakcije. Od metanja petard in raket pa do veščih metalcev ognja.

Pred mestno hišo med praznovanjem poteka tekmovanje castellerjev. Za to priložnost pridejo udeleženci z vseh koncev Katalonije in se postavljajo v velikanske »stolpe«, tako da si stojijo na ramenih
– taki stolpi segajo tudi do devet nadstropij visoko! Če se človeški stolp podre, udeleženci popadajo s precejšnje višine. Toda spodaj postavljeni tekmovalci so vedno pripravljeni tudi na takšen izid in jih spretno polovijo.

Tretja katalonska značilnost pa so gegantes

– velikani, več kot tri metre visoke lutke, v katere so oblečeni udeleženci sprevoda cercavila. Velikani plešejo ob spremljavi srednjeveške katalonske glasbe. Lutke predstavljajo zaščitnike četrti. Udeleženci si jih oprtajo na rame tako, da so skriti pod spodnjim delom oblačil. Tako se telo z rokami in glavo dviguje daleč nad živahno množico.

Izvrstna hrana je del življenja
Kulinarika je za katalonce pomemben del vsakdanjega življenja. V mestu je mogoče najti kar okoli štirideset tržnic; ponudba na njih je med najbogatejšimi v Evropi. Poleg sezonskega sta na prodaj tudi eksotično sadje in zelenjava. Tu so seveda tudi mesni izdelki, pa ribe, različne morske specialitete, začimbe, gobe.

K dobri jedači sodi tudi izvrstna kapljica. S ponudbo vin v Barceloni ni težav, zato je nujno v katerem izmed barov pokusiti tudi dobra španska vina, še posebno penino, saj je po njej Katalonija znana daleč prek svojih meja.

Tako kot v celotni Španiji je tudi tukaj večerja za naše razmere zelo pozno. Večerni obrok je pogosto tudi družabni dogodek, še posebno ob koncu tedna. Tako ni nič čudnega, če je potrebno ob teh dnevih pred dobrimi restavracijami na prosto mizo čakati v vrsti. Lahko pa vpiše v čakalno vrsto natakar in potem pove, čez koliko časa bo mogoče priti na večerjo... Restavracije so odprte pozno v noč, pogosto dlje kot do polnoči.

Po večerji domačini navadno ne zavijejo domov. Predvsem mlajši si ob koncu tedna privoščijo druženje v številnih lokalih in diskotekah do zgodnjih jutranjih ur. Zadnje čase postaja posebno privlačen nekdaj industrijski del Poble Nou. Tam v opuščenih tovarniških dvoranah urejajo diskoteke in druge lokale. Tod se lahko zabavajo gostje do jutranjih ur, saj v bližini ni stanovalcev, ki bi se pritoževali nad hrupom...

Zaradi velikih razdalj je peš mogoče za silo obvladati le najožje središče mesta. Potem pa se je potrebno spopasti s številnimi avtobusi, tramvajem ali najpreprosteje z metrojem, ki povezuje prav vse dele mesta. Le nekoliko dražja je vožnja s taksijem, seveda s pogojem, da imamo vsaj še dva sopotnika. Taksisti praviloma uporabljajo taksimetre in se držijo predpisanih pravil, tako tudi ustavljajo na nekakšnih postajališčih; tam potniki potrpežljivo čakajo v vrsti na prosto vozilo.

Težnje po osamosvojitvi
Z angleščino se načeloma ni težko sporazumevati. Sicer se pogosto zgodi, da natakar ali taksist tega jezika ni posebno vešč. Bolje se je potruditi v najbolj razširjenem španskem jeziku

– v kastiljščini, še bolje pa v katalonščini, a večini tujcev zveni precej neznano.

Katalonci radi poudarijo, da niso Španci! Podobno smo v stari Jugoslavije tudi Slovenci radi poudarjali svojo nacionalnost. Od nekdaj so bile med Katalonci navzoče težnje po osamosvojitvi. Tudi z združitvijo Evrope tovrstne sanje še niso popolnoma izginile. O tem pričajo grafiti in ponosno obešene rumeno-rdeče katalonske zastave, navadno sicer v družbi zastave Evropske skupnosti in matične države.

Zatočišče za turiste in domačine
V toplejših mesecih oživi velik kos obale, saj dajejo peščene plaže prijetno zatočišče ljubiteljem morja in sonca. Tudi naturisti pridejo na svoj račun nedaleč od središča mesta. Konec tedna oživijo tudi bližnji parki, saj se v njih vedno kaj dogaja. Urejena obala s številnimi lokali daje mestu svojevrstni pečat. Nedaleč stran je barcelonsko pristanišče zavetje za številne ladje, jadrnice in jahte. Od tod se je mogoče odpraviti na raziskovanje razčlenjene obale, ki spominja na jadransko , ali pa zapluti vse do mnogo bolj znanih Balearskih otokov. Tudi na teh otokih govorijo katalonsko.

Zaradi razvijajočega se množičnega turizma in naravnih lepot na pragu kontinentalne Evrope so otoki v zadnjih desetletjih postali meka za turiste. Množično prihajajo predvsem iz Nemčije, Anglije in Skandinavije... pa tudi od drugod. Le še najmanjši izmed otokov, Menorka, se je ubranil turistične norije. Seveda, so hoteli tudi tu, toda v primerjavi z Mallorko jih je mnogo manj in pri iskanju osamljenega kotička na obali se ni potrebno prav zelo truditi.

Barcelona nam je pravzaprav bližja, kot bi sodili po pogledu na zemljevid. Najugodnje se je na pot podati z letalom. In to že za manj kot 100 evrov! Z letališča v Trevisu pri Benetkah vsak dan letijo letala poceni letalskih družb. Pristajajo sicer v Gironi, ki je od Barcelone oddaljena dobrih sto kilometrov. Toda avtobusna povezava s katalonsko prestolnico je dobra in poceni. Prav tako pa je vabljiva tudi bližnja obala Costa Brava

– in kot tradicionalni cilj slovenskih maturantov Lloret de Mar...

Igor Fabjan
Svetovna reportaža je redna oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija.