Dalajlama, ena največjih svetovnih moralnih avtoritet, ki se je ta teden mudil na tridnevnem obisku v Sloveniji, je navdušil s svojo modrostjo, preprostostjo in voljo do življenja. V pogovoru z novinarko Televizije Slovenija Blanko Doberšek je povedal, da so tibetanske zahteve po avtonomiji v okviru Kitajske zakonite, da je to tibetanska pravica. "Ne bojujemo se za odcepitev, večina Tibetancev si želi, da ostanemo pod Kitajsko, to je v našem interesu. Seveda pa si želimo, da začnejo spoštovati vse naše ustavne pravice. Potem ne bo več težav," je povedal dalajlama.

Tibetanski duhovni voditelj, ki že od leta 1959 živi v izgnanstvu v Indiji, je povedal, da lahko tudi majhna država, kot je Slovenija, pomaga pri reševanju tibetanskega vprašanja, saj se lahko tudi majhne države trdno postavijo za moralna načela. "Tibetansko vprašanje je moralno, je vprašanje pravičnosti. Če bi bilo to vprašanje povezano z vojaško močjo, bi bila pomembna tudi vojaška moč države. Ker pa je to moralno vprašanje, fizična velikost ni pomembna," je prepričan dalajlama.

Zakaj se Kitajska boji odprte družbe?
Na vprašanje, kako odgovarja na kitajske obtožbe, da je kačja glava, nasilen separatist, vodja begunske teokratske vlade, ki predstavlja nazadnjaštvo, je dalajlama odgovoril, da njegov odgovor nima nobene teže in da so najpomembnejša mnenja nepristranskih stokovnjakov in navadnih ljudi.

"Temeljito je treba preučiti razmere v Indiji in v Tibetu in tako boste dobili pravi odgovor na te obtožbe. Zakaj se kitajske oblasti - Kitajska je zelo močna država - tako bojijo odprte družbe? Zakaj vse cenzurirajo? Zakaj? Ne le v Tibetu, tudi v osrednji Kitajski, vsepovsod je policija, marsikje celo vojska. Zakaj? V Indiji tega ni, čeprav je skoraj enako velika, v Indiji živi 1,2 milijarde ljudi. Tudi tam je veliko težav, vendar je Indija svobodna država, ki ima neodvisno sodstvo, vladavino prava in svobodo govora. Kitajske oblasti se bojijo svobode govora, zakaj?" je svojo misel sklenil dalajlama.

Usoda naslednjega dalajlame v rokah Tibetancev
Doberškova je dalajlamo vprašala tudi po njegovem nasledniku in kaj se bo zgodilo, če ga bodo izbrale kitajske oblasti. Povedal je, da institucija dalajlame ni pomembna in da je že jasno povedal, da morajo o tem, ali naj institucija dalajlame še obstaja, odločijo Tibetanci. "Če ta institucija za Tibetance ne bo več pomembna, je ne bo več. V zadnjih stoletjih je dalajlama postal zelo pomemben del tibetanske tradicije, a ni bistven. Tibetanski duh ni odvisen od ene same institucije. Tibetanski budizem je nastal v sedmem, osmem stoletju, veliko pred institucijo dalajlame. Tudi brez dalajlame bo tibetanski duh, tibetanska duhovnost živela naprej," je povedal dalajlama.

"Včasih se zdi, da kitajske oblasti za institucijo dalajlame skrbi bolj kot mene. Za to imajo politične razloge. Če bom kmalu umrl in če bodo Tibetanci želeli obdržati to institucijo, bo vprašanje naslednika pomembno. Takrat bo to aktualno vprašanje, saj obstajajo različni načini izbire. Če bodo Tibetanci vztrajali pri tradicionalni izbiri reinkarnacije, bo kitajska vlada zaradi političnih razlogov sama hotela izbrati reinkarnacijo dalajlame. Uradno bo to reinkarnacija, vendar ga Tibetanci ne bodo sprejeli. Po moji smrti se bosta morda pojavili dve dalajlami. Eden bo izbrana reinkarnacija, drugi bo uradni dalajlama, ki bo umeten. Prvi bo reinkarnacija mojega srca. Morda bo več reinkarnacij," je prepričan dalajlama, ki bo letos dopolnil 75 let.