Še v Sovjetski zvezi zgrajena in nato 25 let pozneje na Kitajskem dokončana letalonosilka Liaoning je dolga 304 metre in ima izpodriv 67.500 ton. Foto: EPA
Še v Sovjetski zvezi zgrajena in nato 25 let pozneje na Kitajskem dokončana letalonosilka Liaoning je dolga 304 metre in ima izpodriv 67.500 ton. Foto: EPA
Liaoning
Kitajska mornarica na Liaoningu uporablja lovce domače izdelave J-15. Po besedah admirala Songa bodo na prvo letalonosilko namestili dva letalska regimenta, kjer se bo opravljal predvsem trenažni proces za večjo letalonosilko. Foto: Reuters

Napoved o izdatni okrepitvi vojaške moči bi težko prišla z bolj uradnega dogodka in položaja. Na sprejemu kitajske vojne mornarice je prisotne vojaške atašeje nagovoril admiral Song Šue, drugi človek Vojne mornarice ljudske osvobodilne vojske.

"Kitajska bo imela več kot eno letalonosilko. Naslednja letalonosilka bo morala biti večja in bo morala nositi več lovskih letal," je poudaril Song Šue, ki je dal vedeti, da se bo gradnja ponosa mornarice začela že v kratkem, tako da naj bi obstoječa letalonosilka Liaoning dobila večjega brata v roku nekaj let.

Se v Šanghaju že gradi?
Poročilo uradne kitajske novičarske agencije Šinhue, ki je povzela nagovor drugega človeka kitajske vojne mornarice na sprejemu vojaških atašejev, prihaja le nekaj tednov po tem, ko so kitajske oblasti zanikale poročila tujih medijev, specializiranih za vojaška vprašanja, da Kitajska v Šanghaju že gradi svojo prvo lastno letalonosilko.

"Plavajoča igralnica" postala ponos Kitajske
Kitajci so novembra lani v operativno uporabo vpeljali letalonosilko Liaoning, katere osnova pa je bila dejansko zgrajena še v Sovjetski zvezi. Leta 1988 splavljena letalonosilka razreda Admiral Kuznjecov zaradi razpada komunizma in propada Sovjetske zveze nikoli ni bila dokončana, leta 1992 pa je prešla v last Ukrajine. Leta 1998 je nedokončano plovilo kupilo kitajsko podjetje iz Macaa, ki naj bi ladjo spremenilo v plavajočo igralnico, v kar pa so številni vojaški analitiki podvomili že ob samem nakupu.

Po zahtevnem transportu okoli pol sveta so Varjag namestili v pristanišču Dalian, kjer so v suhem doku nekaj let na skrivaj preučevali in obnavljali ter opremljali ladjo. Leta 2011 je letalonosilka vnovič zaplula na morje in po dobrem letu testiranj so jo predali kitajski vojni mornarici, ki zdaj uri osebje in izpopolnjuje oborožitev "Liaoninga".

Ključ do prevlade na razburkanem morju
Kitajska je letalonosilko pridobila v času, ko je vpletena v ozemeljske spore z Japonsko v Vzhodnokitajskem morju in z Vietnamom ter Filipini v Južnem azijskem morju. Kraljica med vojaškimi ladjami je najnovejša v nizu pridobitev v procesu obsežne modernizacije vojske, ki naj bi vzpenjajočo se Kitajsko postavila ob bok drugim vojaškim velesilam.

Polovica letalonosilk je ameriških
Na svetu se samo 10 držav ponaša z operativnimi letalonosilkami, pri čemer jih ima večina le po eno, Italija ima dve, medtem ko jih imajo ZDA kar 10, ki so tudi daleč največje od vseh, obenem pa prav vse poganja jedrski reaktor, tehnologija, ki jo ob Američanih uporablja le še Francija (Charles de Gaulle).